|
Job priseže Bogu
31
1 Sklenil sem zavezo s svojimi očmi,
in kako sem pazil nanjo kakor na devico!  Ali kako bi torej smel gledati za devico?
2 Kakšen delež bi sicer imel od Boga od zgoraj,
dediščino od Mogočnega z višav?
3 Mar ne pogubo za krivičnika,
izgon za zlobneža?
4 Mar ne vidi mojih poti,
ne šteje vseh mojih korakov?
5 Mar sem hodil za goljufijo,
je hitela moja noga za prevaro?
6 Naj me pretehta na pravični tehtnici
in Bog bo spoznal mojo popolnost! Ali brezgrajnost.
7 Mar je moj korak skrenil s poti
in mi je srce hodilo za mojimi očmi,
da se je madež prijel mojih rok?
8 Naj drugi pojé, kar posejem,
naj porujejo moje sadike!
9 Mar mi je oko Db. srce. uhajalo za žensko,
da sem prežal na vrata svojega soseda?
10 Naj moja žena melje za drugega,
tujci naj legajo k njej.
11 Kajti to bi bila sramota,
krivda za obsodbo.
12 To bi bil ogenj, ki požira do uničenja,
in bi izkoreninil vse moje imetje.
13 Mar sem preziral pravico svojega hlapca
ali svoje dekle, ko sta prišla v spor z menoj?
14 Kaj bi storil, ko bi se vzdignil Bog,
mu odgovoril, ko bi preiskoval?
15 Ali ni moj Stvarnik v materinem telesu naredil tudi njega,
ali naju ni isti v materinem naročju Db. v maternici. obeh upodobil?
16 Mar sem odrekel revežem, kar so želeli,
sem pustil, da so vdovi ugašale oči?
17 Sem svoj zalogaj pojedel sam
in sirotek ni jedel od njega?
18 Kakor je bilo v Ali Od … mojem otroštvu,
mi je rastel kot očetu,
kakor sem bil v Ali od … telesu svoje matere,
sem jo vodil.
19 Mar sem gledal, ko je kdo ginil brez obleke,
ko je bil ubožec brez odeje?
20 Kaj me niso blagoslavljala njegova ledja,
ko se je grel pod volno z mojih ovac?
21 Mar sem kdaj s svojo roko zamahnil proti siroti,
ker sem videl pri vratih korist zase? Ali ker sem videl, da imam pri vratih (tj. na sodišču) pomoč.
22 Naj mi pleča odpadejo s hrbta,
naj se mi roka odtrga z ramena!
23 Kajti bal sem se, da me udari Bog,
pred njegovim veličastvom ne vzdržim.
24 Mar sem imel zlato za svoje zatočišče
in sem suhemu zlatu govoril: Moje upanje?
25 Mar sem se veselil, da imam veliko premoženje,
da je moja roka veliko pridobila?
26 Mar sem gledal k soncu, ki sije,
ali k luni, ki svetla potuje,
27 in mi je srce uhajalo na skrivnem,
da sem jima z roko pošiljal poljube?
28 Tudi to bi bila krivda za obsodbo,
saj bi zatajil Boga tam zgoraj.
29 Mar sem se veselil, če je moj sovražnik padel,
vriskal, da ga je zadelo zlo?
30 Saj nisem pustil, da bi se bila zmotila moja usta
in bi mu bil s kletvijo privoščil smrt.
31 Mar niso ljudje v mojem šotoru govorili:
Kdo se ni nasitil z njegovim mesom?
32 Tujec ni smel prenočevati zunaj,
popotniku sem odpiral svoja vrata.
33 Mar kot človek Ali kakor Adam. prikrivam svoje grehe,
skrivam krivdo v svojih prsih?
34 Ker se bojim velike množice
in me je strah pred prezirom rodov,
bi molčal in ne prišel skozi vrata!
Job podpiše prisego
35 O, da bi me kdo poslušal!
Glejte, tu je moj podpis! Ali tu je moj zaključek; db. tu je moj tav.
Mogočni naj mi odgovori
in listino naj napiše moj nasprotnik!
36 Kako jo bom nosil na ramenih,
si jo nadel kot častno krono!
37 Število svojih korakov mu bom naznanil, Ali Poročilo o svojih korakih mu bom predložil.
kakor knez bom pristopil k njemu.
38 Če je moja njiva vpila name
in so z njo vred jokale njene brazde,
39 če sem njen sad užival brez plačila
in žalil njenega lastnika:
40 naj trnje požene namesto pšenice,
namesto ječmena plevel!
Konec Jobovih govorov.
|
