|
Psalm 71 (70)
Zaupanje v Božjo zvestobo
71
1 K tebi, Gospod, se zatekam,
naj ne bom osramočen na veke.
2 V svoji pravičnosti me reši in osvobodi,
nagni k meni svoje uho in me odreši.
3 Bodi mi utrjena skala,
h kateri lahko vedno pridem.
Odločil si, da me boš odrešil,
zakaj ti si moja skala in moja trdnjava.  Gr. Bodi mi Bog zaščitnik in trden kraj, da me rešiš, / zakaj ti si moja trdnost in moje zavetje.
4 Moj Bog, osvobodi me iz rok krivičnika,
iz pesti hudobneža in zatiralca;
5 zakaj ti si moje upanje, o Gospod,
moje zaupanje, Gospod, od moje mladosti.
6 Nate sem se opiral od materinega telesa,
od naročja moje matere si moj varuh, Hebr. nejasno.
tebi velja moja hvalnica za vedno.
7 Za mnoge sem kakor čudež,
ti si moje močno zatočišče.
8 Moja usta so polna tvoje hvale,
ves dan tvoje slave.
9 Ne zavrzi me v času starosti,
ko gre moja moč h koncu, me ne zapusti!
10 Zakaj moji sovražniki govorijo o meni,
tisti, ki prežijo na moje življenje, se skupaj posvetujejo
11 in pravijo: »Bog ga je zapustil,
zasledujte in zgrabite ga, saj ni rešitelja.«
12 O Bog, ne bodi daleč od mene!
Moj Bog, hiti mi pomagat!
13 Naj bodo osramočeni, naj preminejo,
kateri me obtožujejo,
naj se obdajo s sramotenjem in zasramovanjem,
kateri iščejo mojo nesrečo.
14 Jaz pa bom vedno pričakoval,
pridajal bom k vsej tvoji hvali.
15 Moja usta bodo oznanjala tvojo pravičnost,
ves dan tvoje odrešenje,
kajti ne poznam njunega seštevka. Hebr. nejasno.
16 Prišel bom s silnimi deli Gospoda Boga,
slavil bom tvojo pravičnost, samo tvojo.
17 O Bog, učil si me od moje mladosti,
do zdaj sem oznanjal tvoja čudovita dela.
18 Tudi do starosti in osivelosti,
o Bog, me ne zapusti,
dokler ne oznanim tvoje moči temu rodu,
vsakemu, ki pride, tvojo mogočnost.
19 Tvoja pravičnost, o Bog, sega do višin,
ti si storil velika dela;
o Bog, kdo je kakor ti?
20 Dal si mi videti stiske,
mnoge in hude.
Znova mi boš dal življenje,
znova me boš vzdignil iz oceanov.
21 Povečal boš mojo veličino,
znova me boš potolažil.
22 Tudi jaz se ti bom zahvaljeval s harfo
za tvojo zvestobo, o moj Bog,
igral ti bom na citre,
o Sveti Izraelov.
23 Moje ustnice bodo vriskale,
ker bom prepeval tebi,
moja duša, ki si jo odrešil.
24 Tudi moj jezik bo ves dan
izrekal tvojo pravičnost,
ker so osramočeni, ker se sramujejo,
kateri iščejo mojo nesrečo.
|
