1 Ko bi vi le mogli prenesti kanček moje nespameti! Res, potrpite z menoj! 2 Do vas namreč čutim Božjo ljubosumnost, ker sem vas kot čisto devico zaročil z enim možem, Kristusom, da bi vas postavil predenj. 3 Bojim pa se, da se ne bi vaše misli skazile in oddaljile od preprostosti, čistosti do Kristusa, kakor je kača s svojo zvijačnostjo preslepila Evo. 4 Če namreč pride kdo in oznanja drugega Jezusa, ki ga mi nismo oznanili, ali če prejmete drugega Duha, ki ga niste prejeli, ali drug evangelij, ki ga niste sprejeli, kar voljno prenašate. 5 Vendar mislim, da v ničemer ne zaostajam za nadvse vélikimi apostoli. 6 Čeprav sem v besedi šibek, pa nisem šibek v spoznanju, temveč sem vam to razkrival v vsem in na vse načine.

7 Morda sem se pa tedaj pregrešil, ko sem se ponižal, da bi bili vi povišani, tedaj, ko sem vam brez plačila oznanjal Božji evangelij? 8 Druge Cerkve sem oškodoval in od njih dobil sredstva za preživljanje, da bi lahko služil vam. 9 Ko sem bil pri vas in sem trpel pomanjkanje, nisem bil nikomur v breme. Kar mi je namreč manjkalo, so dodali bratje, ki so prišli iz Makedonije. V vsem sem se varoval in se bom še varoval, da vam ne bi bil v breme. 10 Pri Kristusovi resnici, ki je v meni, vam povem, da mi nič ne bo zlomilo tega ponosa v pokrajinah Ahaje. 11 Zakaj? Ker vas morda ne ljubim? To ve Bog!

12 Kar delam, bom delal še naprej, da spodnesem oporo tistim, ki iščejo oporo, da bi v tem, v čemer se ponašajo, bili priznani za takšne, kakršni smo mi. 13 Taki so namreč lažni apostoli, zvijačni delavci, ki se preoblačijo v Kristusove apostole. 14 Nič čudnega, saj se tudi sam satan preoblači v angela luči. 15 Nič posebnega torej ni, če se tudi njegovi služabniki preoblačijo v služabnike pravičnosti. Toda njihov konec bo po meri njihovih del.

16 Ponavljam: nihče naj ne misli, da sem neumen! Če pa me že imate za takšnega, me sprejmite vsaj kot neumneža, da se bom tudi jaz malce ponašal. 17 Kar mislim povedati, tega ne bom govoril v Gospodu, marveč kakor v neumnosti, iz tistega ponosnega načina bivanja. 18 Ker se že mnogi ponašajo po mesu, se bom ponašal še jaz. 19 Saj z užitkom prenašate nespametne, vi, ki ste pametni! 20 Prenašate, če vas kdo zasužnjuje, če vas kdo izkorišča, če vam kdo jemlje, če se kdo dviga nad vas, če vas kdo tolče po obrazu. 21 V svojo nečast govorim, kakor da bi bil res šibek. S čimer si kdo upa bahati se – še zmeraj govorim v neumnosti – si upam tudi jaz. 22 So Hebrejci? Jaz tudi. So Izraelci? Jaz tudi. So Abrahamovo potomstvo? Jaz tudi. 23 So Kristusovi služabniki? Brez pameti govorim: jaz še bolj! Večkrat v hudih naporih, večkrat v ječah, neprimerno bolj pod udarci, večkrat v smrtni nevarnosti. 24 Od Judov sem jih petkrat dobil po eno manj kot štirideset. 25 Trikrat so me bičali, enkrat kamnali, trikrat sem doživel brodolom in eno noč in dan preživel na globokem morju. 26 Pogosto sem bil na potovanjih, v nevarnostih na rekah, v nevarnostih pred razbojniki, v nevarnostih pred rojaki, v nevarnostih pred pogani, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v puščavi, v nevarnostih na morju, v nevarnostih med lažnivimi brati. 27 V trudu in mukah, v pogostem bedenju, v lakoti in žeji, v pogostih postih, v mrazu in goloti. 28 Poleg tega še vse, kar me dan za dnem zaposluje, skrb za vse Cerkve. 29 Kdo je slaboten, ne da bi bil tudi jaz slaboten? Kdo pa se spotika, ne da bi tudi mene žgalo?

30 Če se je že treba hvaliti, se bom hvalil s svojimi slabostmi. 31 Bog in Oče Gospoda Jezusa, on, ki je slavljen na veke, ve, da ne lažem. 32 V Damasku je dal namestnik kralja Aréta zastražiti mesto Damaščanov, da bi me ujel, 33 pa so me v košu spustili skoz okno v zidu in sem ušel njegovim rokam.