1 Ker imamo po usmiljenju, ki smo ga bili deležni, to službo, ne omagujemo. 2 Odrekli smo se skrivnim, sramotnim delom, ki bi se jih morali sramovati. Ne ravnamo zvijačno, tudi ne pačimo Božje besede, marveč se z razodevanjem resnice pred Bogom priporočamo vsaki človeški vesti. 3 Če pa je naš evangelij kljub temu zakrit, je zakrit za tiste, ki so na poti pogubljenja, 4 za nevernike, ki jim je bog tega sveta zaslepil misli, tako da jim ne zasveti razsvetljenje evangelija o veličastvu Kristusa, ki je podoba Boga. 5 Saj ne oznanjamo sebe, ampak Jezusa Kristusa, Gospoda, sebe pa le kot vaše služabnike zaradi Jezusa. 6 Kajti Bog, ki je rekel: »Iz teme bo zasvetila luč,« je zasijal v naših srcih zaradi razsvetljenja Božjega veličastva na obličju Jezusa Kristusa.

7 Ta zaklad pa imamo v lončenih posodah, da bi bila ta presežnost moči Božja in ne iz nas. 8 Od vseh strani pritiskajo na nas, pa nismo utesnjeni. Ne vidimo poti, pa jo še najdemo. 9 Preganjajo nas, pa nismo zapuščeni. Ob tla nas mečejo, pa nismo uničeni. 10 Vedno nosimo v svojem telesu Jezusovo umiranje, da bi se v našem telesu razodelo tudi Jezusovo življenje. 11 Čeprav še živimo, nas zaradi Jezusa vedno pošiljajo v smrt, da bi se tudi Jezusovo življenje razodelo v našem umrljivem mesu. 12 Tako v nas deluje smrt, v vas pa življenje. 13 Ker pa imamo istega duha vere, kakor je pisano: Veroval sem, zato sem govoril, tudi mi verujemo in zato tudi govorimo. 14 Vemo namreč, da bo tisti, ki je obudil Gospoda Jezusa, tudi nas obudil z Jezusom in nas hkrati z vami postavil predse. 15 Vse to je namreč zaradi vas, da bi se milost zaradi večje množice pomnožila in s tem obogatila zahvaljevanje v Božjo slavo.

16 Zato ne omagujemo. Nasprotno, čeprav naš zunanji človek razpada, se naš notranji iz dneva v dan obnavlja. 17 Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero težko, večno bogastvo slave, 18 ker se ne oziramo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno.