|
Apostolska dela
Uvod
1
1 V prvi knjigi sem poročal, Teófil, o vsem, kar je Jezus delal in učil
|
1
1
V prvi knjigi tj. v Lukovem evangeliju. Začetni stavki Apd se neposredno navezujejo na zaključni odstavek Lk.
|
|
2 do dne, ko je bil vzet v nebesa. Še prej je apostolom, ki si jih je bil izbral, dal naročila po Svetem Duhu.
|
2–3
V Lk sta Jezusovo vstajenje in vnebohod dozdevno strnjena v en sam dan, v Apd pa je med njima štirideset dni časovnega razmaka. Izraza štirideset dni morda ne gre razumeti strogo kronološko, ampak ima simboličen pomen: kakor se je Jezus štirideset dni z molitvijo in postom pripravljal na javno delovanje (prim. Mt 4,1–11), tako zdaj apostole štirideset dni utrjuje v veri in pripravlja na javno nastopanje.
|
|
3 Po svojem trpljenju jim je z mnogimi znamenji dokazal, da živi: štirideset dni se jim je prikazoval in jim govoril o Božjem kraljestvu.
|
|
|
4 Ko je bil z njimi pri jedi, jim je naročil, naj ne odhajajo iz Jeruzalema, temveč naj počakajo na Očetovo obljubo, »o kateri ste slišali od mene;
|
|
5 zakaj Janez je krščeval v vodi, Ali z vodo. vi pa boste v nekaj dneh krščeni Tj. potopljeni, zaliti. v Svetem Duhu«. Ali s Svetim Duhom.
|
5
Janez: Krstnik; prim. Lk 3,16.
|
|
Jezusov vnebohod
6 Ko so bili zbrani, so ga vprašali: »Gospod, ali boš v tem času obnovil izraelsko kraljestvo?«
|
6
Apostoli so še zmerom pod vplivom narodno-državnih pričakovanj, zato očitno mislijo na posvetno obnovo izraelskega kraljestva, Jezus pa jim govori o Božjem kraljestvu (v. 3).
|
|
7 Rekel jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čase in trenutke, ki jih je Oče določil v svoji oblasti.
|
|
|
8 Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.«
|
8
Kakor je Jezus pred začetkom svojega javnega delovanja prejel »moč Svetega Duha« (prim. Lk 4,1.14), tako jo morajo prejeti tudi apostoli. Sveti Duh bo neposredno navdihoval njihovo delovanje med pogani; prim. 8,15.17.29.40; 10,19.44–47; 11,12.15; 13,2.4; 15,8; 16,6–7; 19,1–7; 20,22–23; 21,11.
|
|
9 Po teh besedah se je vzdignil pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom.
|
|
|
10 Ko so po njegovem odhodu strmeli v nebo, glej, sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih,
|
|
|
11 ki sta rekla: »Možje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga videli iti v nebo.«
|
|
|
Apostoli izvolijo Judovega naslednika
12 Tedaj so se z gore, ki se imenuje Oljska in je sobotni dan hodá oddaljena od mesta, vrnili v Jeruzalem.
|
12
sobotni dan hodá: gre za razdaljo, ki jo je bilo – po rabinskih predpisih – dovoljeno prehoditi v soboto (ok. 900 m).
|
|
13 Ko so prišli v mesto, so stopili v gornje prostore hiše, kjer so se zadrževali: Peter in Janez, Jakob in Andrej, Filip in Tomaž, Bartolomej in Matej, Alfejev sin Jakob in Simon Gorečnik ter Jakobov sin Juda.
|
|
|
14 Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi brati.
|
14
To je zadnje mesto v SP, kjer se omenja Jezusova mati Marija.
|
|
15 V tistih dneh je Peter vstal sredi bratov, zbrala se je skupina kakih sto dvajset ljudi, in rekel:
|
15
bratov: »bratje« je ena najpogostejših oznak za kristjane, zlasti v Jeruzalemu; prim. 11,1; 12,17; 14,2; 21,17. – kakih sto dvajset ljudi: o vprašanju, ali je treba to število razumeti dobesedno ali v kakem simboličnem pomenu, so razpravljali že cerkveni očetje (Avguštin, Hieronim).
|
|
16 »Bratje! Moralo se je izpolniti Pismo, kakor je Sveti Duh napovedal po Davidovih ustih o Judu: postal je vodnik tistih, ki so zgrabili Jezusa.
|
16–22
V Apd se zvrsti 24 govorov, in sicer jih eno tretjino (osem) govori apostol Peter; vsako od prvih petih poglavij vsebuje po en Petrov govor (prim. v. 16–22; 2,14–36; 3,12–26; 4,8–12; 5,29–32), nato pa sledijo še trije (prim. 10,34–43; 11,5–17; 15,7–11).
|
|
17 Bil je prištet med nas in deležen naše službe.
|
|
|
18 Z nagrado, ki jo je dobil za svoje umazano delo, Db. S plačilom krivičnosti. je kupil zemljišče; padel je z glavo navzdol, tako da se je razpočil in se mu je izsulo vse drobovje.
|
18
Z nagrado, ki jo je dobil za svoje umazano delo db. S plačilom krivičnosti.
|
|
19 To se je razvedelo med vsemi, ki prebivajo v Jeruzalemu, tako da se tisto zemljišče zdaj v njihovem jeziku imenuje Hakéldama, kar pomeni ›Njiva krvi‹.
|
|
|
20 V knjigi psalmov je namreč pisano:
Njegovo bivališče naj postane puščava,
nihče naj v njem ne prebiva.
In dalje:
Njegovo službo naj prevzame kdo drug.
|
20
službo: gr. beseda (episkopé) je pozneje začela označevati škofovsko službo.
|
|
21 Tu so možje, ki so hodili z nami ves čas, dokler je Gospod Jezus prihajal k nam in odhajal od nas,
|
|
|
22 od Janezovega krsta do dne, ko je bil vzet od nas. Eden od njih mora biti z nami priča njegovega vstajenja!«
|
22
Samo kdor je hodil z Jezusom od Janezovega krsta do vnebohoda, je lahko priča Jezusovega vstajenja.
|
|
23 Predlagali so dva, Jožefa, ki se je imenoval Bársaba, z vzdevkom Just, in Matija.
|
|
|
24 Nato so takóle molili: »Gospod, ti poznaš srca vseh, pokaži, katerega od teh dveh si izbral,
|
|
|
25 naj prevzame mesto v tej službi in apostolstvo, od katerega je odpadel Juda, da je šel na svoj kraj!«
|
|
|
26 In žrebali so, žreb pa je določil Matija, in pridružili so ga enajstim apostolom.
|
26
žreb: tudi v SZ so se Judje pogosto zatekli k žrebanju, kadar so bili v zadregi za pravilno odločitev (npr. kadar je bilo treba izmed več kandidatov izbrati primernega nosilca kake dolžnosti, duhovnika ali sodnika).
|
Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije |
Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije |
