svetim, ki so v Efezu db. svetim, ki so; besedi v Efezu manjkata v najpomembnejših rokopisih in pri nekaterih očetih. Po eni razlagi je Ef okrožnica, v kateri je izpuščeno ime mesta, ki je bilo spremenljivka, po drugi pa moramo ki so (v gr. deležnik) povezati z in zvestim/vernim; v tem primeru bi se prevod glasil svetim, ki so tudi zvesti/verni. Po drzni Origenovi razlagi je pomen bivajočim (tj. tistim, ki so deležni resnično Bivajočega, Boga) in zvestim/vernim.
2

milost vam in mir gl. op. k Rim 1,7.
3–14

Hvalnica, ki je po svoji književni zvrsti blagoslov: takšne blagoslove pogosto srečamo v judovskem bogoslužju. Božji blagoslov je predstavljen v zaporednih in med seboj povezanih stopnjah: izvolitev (v. 4–5), osvoboditev in odrešenje (v. 6–7), povzetek (v. 8–10), obljubljena dediščina (v. 11–12), dar Svetega Duha (v. 13–14). S tem blagoslovom se začenja dolgo molitveno premišljevanje, ki traja prva tri poglavja Ef.
3

v nebesih ali z nebeškimi (darovi). – duhovnim blagoslovom: »Dal nam je upanje vstajenja, obljube neumrljivosti, jamstvo nebeškega kraljestva, dostojanstvo posinovljenja« (Teodoret).
4

V ljubezni: besedi lahko povežemo tudi s prejšnjim stavkom: nas je izvolil ... v ljubezni.
5

vnaprej: glagoli s tem prislovom neprenehoma poudarjajo popolno samoniklost Božje milosti.
6

v Ljubljenem tj. v svojem ljubljenem Sinu; starozavezno ime za Izraela se tu nanaša na Jezusa.
8

modrostjo in razumnostjo: bodisi človeški kreposti, združeni z milostjo, bodisi Božji lastnosti, s katerima je razlil milost.
9

skrivnost svoje volje: za razliko od apokaliptike, kjer so »skrivnosti« eshatološki dogodki, in drugače kot v misterijskih verstvih, kjer so neizrekljive skrivnosti odkrite v procesu iniciacije, je v Ef skrivnost Božje volje Božja volja sama. Podobno je »skrivnost« v teologiji kumranskega občestva odrešenje samo, ki so ga in ki ga bodo deležni »sinovi luči« (gl. op. k Lk 16,8). – si ga je ... zastavil ali ga je v njem (tj. Sinu) ... postavil.
10

da bi ga uresničil v polnosti časov db. za ojkonomijo polnosti časov; ojkonomija je pri gr. piscih imela velik pomenski obseg: označevala je vse od hišne in državne uprave do sistematične ureditve, načrta (npr. snovi v govoru, delov stavbe pri gradnji ipd.). Božja ojkonomija je torej Božji načrt odrešenja in njegovo uresničevanje, »odrešenjska zgodovina«; v poznejši teologiji postane sinonim za Božje učlovečenje. Polnost (gr. pléroma; gl. op. k Rim 11,12; Gal 4,4) časov tu pomeni »trenutek časa, ki ga je Bog svobodno izbral; trenutek, v katerem sovpadeta njegov nadsvetni sklep in znotrajsvetno uresničenje sklepa« (H. Conzelmann). – osrediniti v Kristusu kot glavi: vse te besede prevajajo le en gr. glag., anakephalaiósasthai ›(ponovno) združiti, povzeti in poenotiti, podvreči glavi, vrhovni oblasti‹.
11

V njem, v katerem smo tudi prišli do dediščine ali V njem smo tudi bili izžrebani, V njem smo bili izbrani njemu za dediščino; različica V njem smo tudi mi bili poklicani. O dediščini gl. op. k Rim 8,17. – vse uresničuje db. vse udejanja/v vsem deluje.
12

ki smo že prej upali tj. preden je prišel Kristus ali po drugi razlagi: ki upamo vnaprej, tj. preden smo prejeli polnost dediščine. – Mesija ali Kristusa; gl. slovar.
13

V njem ste tudi vi slišali db. V njem tudi vi, ki ste slišali; besedi V njem razlagalci dopolnjujejo različno: V njem ste, V njem ste upali, V njem ste prišli do dediščine, V njem ste bili določeni. – Vanj tj. v Mesija/Kristusa ali v evangelij. – Svetega Duha, ki je bil obljubljen db. obljube Svetega Duha.
14

Ta je poroštvo: v rokopisih obstajata dve različici; po prvi se besede nanašajo na Svetega Duha, po drugi na Kristusa. – v odkupitev ljudstva, ki si ga je Bog pridobil db. za odkupitev pridobitve, tj. bodisi osvoboditev, ki se bo uresničila s pridobitvijo (se pravi prilastitev dediščine v trenutku eshatološke osvoboditve), bodisi osvoboditev imetja, ki si ga je Bog že pridobil (se pravi ljudstva, ki si ga je prilastil). Še drug mogoč prevod: za osvoboditev tistih, ki so/bodo preživeli (v duhovnem smislu).
17

Oče veličastva tj. »Oče, ki mu pripada veličastvo« in/ali »Oče, ki je vir veličastva«. – duha: po eni razlagi Svetega Duha, ki je vir modrosti, po drugi duhovno modrost.
18

srca: srce je po semitskem pojmovanju osebnostno središče, središče vsega čustvovanja, mišljenja in duhovnega življenja. – upanje prim. Kol 1,27. – v svetih tj. v vseh kristjanih ali po drugi razlagi v angelih.
19

čezmerna ali presežna. – po dejavnosti njegove silne moči: »Moč tu pomeni inherentno silo, sila pomeni moč, ki se izraža v premagovanju odpora, dejavnost pa dejansko izvrševanje moči« (T. K. Abbot).
21

nad vsakršno vladarstvo in oblast, nad vsakršno silo in gospostvo: imena različnih vrst duhovnih, angelskih bitij. »Bog je od najnižje do najvišje stopnje dvignil človeško naravo v Kristusu: Kristusova Božja narava ni namreč niti umrla niti vstala niti ni bila poveličana, saj večno ›je‹ nad vsako visokostjo« (Teofilakt).
23

polnost ali dopolnitev. – izpolnjuje ali dovršuje; stavek lahko razumemo tudi v smislu ki je v vsem v vsakem pogledu dopolnjen/dovršen; v svetu, ki ga Kristus vsega prešinja, je Cerkev območje, kjer je paradoksno navzoč »še bolj polno kot popolnoma«: v Cerkvi je po veri ljubljen in zato je Cerkev brezmejen »prostor, kamor se izliva Kristusova ljubezen, ki presega vsak um« (J. Gnilka). Cerkev je tako na poseben način deležna polnosti Božjega življenja v Kristusu, v katerem biva vsa polnost božanstva (Kol 2,9). V Ef »premišljevanje Cerkve kot Kristusovega telesa tvori miselno središče pisma« (H. Conzelmann).