1 Beseda Gospodova mi je prišla takole: 2 Sin človekov, prerokuj zoper pastirje Izraelove, prerokuj in reci pastirjem: Tako govori vsemogočni Gospod: Gorje pastirjem Izraelovim, ki pasejo sami sebe! Ali naj pastirji ne pasejo črede? 3 Mleko uživate, z volno se oblačite, tolste živali koljete, črede pa ne pasete. 4 Slabih niste krepčali, bolnih niste ozdravljali, ranjenih niste obvezovali, razkropljenih niste nazaj pripeljavali, izgubljenih niste iskali, temveč ste jim gospodovali trdo in nasilno. 5 Tako so se razkropile moje ovce, ker niso imele pastirja, in so bile v plen vsem divjim živalim; razkropile so se. 6 In blodile so moje ovce po vseh gorah in po vseh visokih hribih; po vsej deželi so bile razkropljene moje ovce, a ni bilo nikogar, ki bi zanje vprašal, nikogar, ki bi jih iskal.

7 Zato, pastirji, čujte besedo Gospodovo. 8 Kakor resnično živim, govori vsemogočni Gospod: Ker so bile moje ovce za rop in so postale plen divjim živalim, ko ni bilo pastirja, in moji pastirji niso skrbeli za moje ovce, ampak so pasli sami sebe, a mojih ovac niso pasli, 9 zato, pastirji, čujte besedo Gospodovo! 10 Tako govori vsemogočni Gospod: Glej, jaz sem zoper pastirje. Svoje ovce terjam iz njih rok. Onemogočil jim bom, da bi pasli moje ovce. Pastirji ne bodo več pasli sami sebe. Iztrgam svoje ovce iz njih žrela. Ne bodo jim več v žrtje.

11 Zakaj tako govori vsemogočni Gospod: Glej, jaz sam bom skrbel za svoje ovce in bom gledal nanje. 12 Kakor pastir gleda na svojo čredo, ko je med svojimi razkropljenimi ovcami, tako bom tudi jaz pogledal na svoje ovce in jih rešil iz vseh krajev, kamor so se razkropile oblačnega in temnega dne. 13 Pripeljem jih izmed ljudstev in zberem iz dežel ter privedem v njih deželo. Pasel jih bom po gorah Izraelovih, po dolinah in po vseh naseljih v deželi. 14 Na dobri paši jih bom pasel; na gorskih višinah Izraelovih bodo njih pašniki. Tam bodo počivale na ljubkem pašniku; imele bodo obilno pašo na gorah Izraelovih. 15 Jaz sam bom pasel svoje ovce in jim bom nudil počitek, govori vsemogočni Gospod. 16 Izgubljene poiščem, razkropljene pripeljem nazaj, ranjene obvežem, bolne pokrepčam, zdrave in krepke obvarujem. Pasel jih bom, kakor je prav.

17 Ve pa, moje ovce, tako govori vsemogočni Gospod, glejte, sodil bom med ovco in ovco, med ovni in kozli. 18 Ali vam je premalo, da popasete najboljšo pašo? Ostanek paše pa poteptate s svojimi nogami. Pijete najčistejšo vodo; kar še ostane, skalite s svojimi nogami. 19 Tako so se morale moje ovce pasti po tem, kar so poteptale vaše noge, in so morale piti, kar so skalile vaše noge.

20 Zato jim vsemogočni Gospod tako govori: Glejte, jaz bom sodil med pitanimi in mršavimi ovcami. 21 Ker ste vse slabotne živali odrivali z boki in ramami in jih bodli s svojimi rogovi, dokler jih niste ven pregnali, 22 bom jaz pomagal svojim ovcam, da ne bodo več v plen, in bom sodil med posameznimi ovcami.

23 Postavil bom nadnje enega pastirja, ki jih bo pasel, svojega služabnika Davida; ta jih bo pasel, ta jim bo pastir. 24 Jaz, Gospod, jim bom Bog in moj služabnik David bo knez med njimi; jaz, Gospod, sem govoril.

25 Sklenem z njimi zavezo miru in iztrebim divje živali iz dežele, da bodo mogle varno prebivati v puščavi in spati v gozdovih. 26 Blagoslavljal jih bom okoli svojega hriba in dajal dež ob pravem času, ki bo dež blagoslova. 27 Drevesa polja bodo rodila svoje sadove in zemlja bo dajala svoje pridelke. Prebivali bodo varno na svoji rodni grudi. In spoznali bodo, da sem jaz Gospod, ko zlomim palice njihovega jarma in jih rešim iz oblasti teh, katerim morajo tlačaniti. 28 Ne bodo več plen narodov in divje živali dežele jih ne bodo žrle, ampak bodo varno prebivali in nihče jih ne bo plašil. 29 Storil bom, da jim vzklije nasad blaginje, da jih več ne pobere lakota v deželi in ne bodo več prenašali zasramovanja narodov. 30 Tedaj bodo spoznali, da sem jaz, Gospod, njih Bog, in da so oni, hiša Izraelova, moje ljudstvo, govori vsemogočni Gospod. 31 Zakaj vi ste moje ovce, čreda moje paše, vi ljudje in jaz sem vaš Bog, govori vsemogočni Gospod.