1 In glej, po Gospodovem naročilu je prišel v Betel Božji mož z Judovega. Ko je Jerobeám stal pri oltarju, da bi opravil kadilne daritve, 2 je oni po Gospodovem naročilu zaklical proti oltarju in rekel: »Oltar, oltar! Tako govori Gospod: ›Glej, sin bo rojen v Davidovi hiši, Jošíja po imenu. Na tebi bo zabodel duhovnike višin, ki opravljajo na tebi kadilne daritve, in človeške kosti bodo sežgali na tebi.‹« 3 Isti dan je dal tudi znamenje in rekel: »To je znamenje, da je govoril Gospod: Glej, oltar se bo razpočil in s tolščo pomešani pepel na njem se bo razsul.«

4 Ko je kralj Jerobeám zaslišal besedo Božjega moža, ki jo je zaklical proti oltarju v Betelu, je iztegnil roko od oltarja in rekel: »Primite ga!« Roka pa, ki jo je iztegnil zoper njega, se mu je posušila in je ni mogel pomakniti k sebi. 5 Oltar se je razpočil in s tolščo pomešani pepel se je razsul z oltarja po znamenju, ki ga je Božji mož dal po Gospodovi besedi. 6 Kralj je spregovoril in rekel Božjemu možu: »Pomiri, prosim, obličje Gospoda, svojega Boga, in moli zame, da se moja roka povrne k meni!« Božji mož je pomiril Gospodovo obličje in kraljeva roka se je spet uravnala in bila kakor prej. 7 Tedaj je kralj govoril Božjemu možu: »Pojdi z menoj v hišo in se okrepčaj! Tudi darilo ti bom dal.« 8 Božji mož pa je rekel kralju: »Če bi mi dal polovico svoje hiše, ne pojdem s teboj in ne bom jedel kruha ne pil vode na tem kraju. 9 Tako mi je namreč zapovedano po Gospodovi besedi: ›Ne jej kruha, ne pij vode in ne vračaj se po poti, po kateri si prišel!‹« 10 In odšel je po drugi poti in se ni vrnil po poti, po kateri je prišel v Betel.

11 V Betelu pa je prebival star prerok. Njegovi sinovi so prišli in mu povedali vse, kar je Božji mož tisti dan storil v Betelu in besede, ki jih je govoril kralju. Ko so to pripovedovali svojemu očetu, 12 jim je oče rekel: »Po kateri poti je odšel?« Njegovi sinovi so mu pokazali pot, po kateri je odšel Božji mož, ki je prišel z Judovega. 13 Tedaj je rekel svojim sinovom: »Osedlajte mi osla!« Osedlali so mu osla in je sédel nanj. 14 Šel je za Božjim možem, ga našel, ko je sedel pod terebinto, in mu rekel: »Si ti Božji mož, ki je prišel z Judovega?« Rekel je: »Sem.« 15 Pa mu je rekel: »Pojdi z menoj domov in jej kruh!« 16 Rekel je: »Ne morem se vrniti s teboj in iti s teboj domov; tudi ne bom s teboj jedel kruha ne pil vode na tem kraju, 17 kajti rečeno mi je bilo po Gospodovi besedi: ›Tam ne jej kruha in ne pij vode; tudi se ne vračaj po poti, po kateri si prišel!‹« 18 Oni pa mu je rekel: »Tudi jaz sem prerok kakor ti in angel mi je govoril po Gospodovi besedi in rekel: ›Pelji ga nazaj na svoj dom, da bo jedel kruh in pil vodo!‹« Tako ga je nalagal. 19 Vrnil se je torej z njim in jedel kruh v njegovi hiši in pil vodo.

20 Ko pa sta sedela pri mizi, se je preroku, ki ga je pripeljal nazaj, zgodila Gospodova beseda. 21 Zaklical je Božjemu možu, ki je bil prišel z Judovega, rekoč: »Tako govori Gospod: ›Ker si se uprl Gospodovemu povelju in se nisi držal zapovedi, ki ti jo je dal Gospod, tvoj Bog, 22 temveč si se vrnil, jedel kruh in pil vodo na kraju, o katerem ti je rekel: Ne jej kruha in ne pij vode – zato tvoje truplo ne bo prišlo v grob tvojih očetov.‹« 23 Ko se je najedel kruha in napil, mu je osedlal osla preroka, ki ga je pripeljal nazaj; 24 ko je potoval, ga je na poti zalotil lev in ga usmrtil. Njegovo truplo je bilo vrženo na pot, osel pa je stal zraven njega; tudi lev je stal poleg trupla. 25 In glej, ljudje, ki so hodili mimo, so videli truplo vrženo na pot in leva, ki je stal poleg trupla. Prišli so in govorili o tem v mestu, kjer je bival stari prerok.

26 Ko je to slišal prerok, ki ga je pripeljal nazaj s poti, je rekel: »To je Božji mož, ki se je uprl Gospodovemu povelju. Zato ga je Gospod izročil levu, da ga je raztrgal in usmrtil, kakor mu je bil govoril Gospod.« 27 Govoril je svojim sinovom in rekel: »Osedlajte mi osla!« Ko so ga osedlali, 28 je šel in našel njegovo truplo vrženo na pot, ter osla in leva, ki sta stala poleg trupla. Lev ni požrl trupla in ni raztrgal osla. 29 Prerok je vzdignil truplo Božjega moža, ga položil na osla in ga odpeljal ter prišel v mesto starega preroka, da bi ga objokoval in pokopal. 30 Truplo je položil v svoj grob in žalovali so po njem: »Ojoj, moj brat!« 31 Ko so ga pokopali, je rekel svojim sinovom: »Ko umrem, me pokopljite v grobu, kjer je pokopan Božji mož! Moje kosti položite poleg njegovih kosti! 32 Zagotovo se bo namreč izpolnila beseda, ki jo je po Gospodovem naročilu zaklical proti oltarju v Betelu in proti vsem svetiščem na višinah, ki so po samarijskih mestih.«

33 Tudi po tem dogodku se Jerobeám ni odvrnil od svoje hudobne poti, marveč je še naprej postavljal duhovnike višin iz vsega ljudstva. Kdor je želel, ga je nastavil za duhovnika višin. 34 V tem se je pregrešila Jerobeámova hiša in zato je bila uničena in izbrisana s površja zemlje.