1 Tri leta so minila brez vojne med Arámom in Izraelom. 2 V tretjem letu pa je prišel Judov kralj Józafat k Izraelovemu kralju. 3 Izraelov kralj je rekel svojim služabnikom: »Ali veste, da je Ramót Gileád naš? Mi pa smo tiho, namesto da bi ga vzeli iz rok arámskega kralja!« 4 Rekel je Józafatu: »Boš šel z mano v vojno za Ramót Gileád?« Józafat je rekel Izraelovemu kralju: »Jaz sem kakor ti, moje ljudstvo je kakor tvoje ljudstvo, moji konji so kakor tvoji konji.«

5 Nato je Józafat rekel Izraelovemu kralju: »Povprašaj, prosim, še danes za Gospodovo besedo!« 6 Izraelov kralj je torej zbral preroke, kakih štiristo mož, in jim rekel: »Ali naj grem v boj za Ramót Gileád ali naj to opustim?« Rekli so: »Pojdi, Gospod ga bo dal kralju v roke!« 7 A Józafat je rekel: »Mar ni tu nobenega Gospodovega preroka več, da bi ga mogli povprašati?« 8 Izraelov kralj je rekel Józafatu: »Še nekdo je, po katerem bi mogli vprašati Gospoda, vendar ga jaz sovražim, ker o meni nikoli ne prerokuje nič dobrega, temveč le húdo: Jimlájev sin Miha.« Józafat pa je rekel: »Kralj naj ne govori tako.« 9 Izraelov kralj je torej poklical nekega dvornika in rekel: »Hitro pojdi po Jimlájevega sina Miha!« 10 Izraelov kralj in Judov kralj Józafat sta v slavnostnih oblačilih sedela, vsak na svojem prestolu, na trgu pri Samarijskih vratih; vsi preroki pa so prerokovali pred njima. 11 Kenaanájev sin Cidkijá pa si je naredil železna rogova in rekel: »Tako govori Gospod: S tema boš prebodel Arámce in jih pokončal.« 12 In vsi preroki so prerokovali tako: »Pojdi v Ramót Gileád in bodi uspešen; Gospod ga bo dal kralju v roke.«

13 Odposlanec, ki je šel klicat Miha, mu je govoril in rekel: »Glej vendar, preroki so kralju soglasno napovedali uspeh. Naj bo tudi tvoja beseda kakor katerega izmed njih; napovej uspeh!« 14 Miha pa je rekel: »Kakor živi Gospod: kar mi poreče Gospod, to bom govoril!«

15 Ko je prišel h kralju, mu je kralj rekel: »Miha, ali naj gremo v boj za Ramót Gileád ali naj to opustimo?« Rekel mu je: »Pojdi in bodi uspešen; Gospod ga bo dal kralju v roke.« 16 Kralj pa mu je rekel: »Kolikokrat naj te še rotim, da mi povej samo resnico v Gospodovem imenu!« 17 Tedaj je rekel: »Videl sem, da je ves Izrael razkropljen po gorah kakor ovce, ki nimajo pastirja. In Gospod je rekel: ›Ti so brez gospodarja, vsak naj se v miru vrne na svoj dom.‹« 18 Izraelov kralj je rekel Józafatu: »Ti nisem rekel, da o meni ne prerokuje nič dobrega, temveč le húdo?«

19 Oni pa je nadaljeval: »Zato poslušaj Gospodovo besedo! Videl sem Gospoda sedeti na njegovem prestolu in vso nebeško vojsko stati ob njem na njegovi desnici in na njegovi levici. 20 In Gospod je rekel: ›Kdo bo premotil Ahába, da bo šel in padel pri Ramót Gileádu?‹ Eden je rekel tako, drugi drugače. 21 Tedaj je prišel duh, se postavil pred Gospoda in rekel: ›Jaz ga bom premotil.‹ Gospod mu je rekel: ›S čim?‹ 22 Rekel je: ›Pojdem in bom lažniv duh v ustih vseh njegovih prerokov.‹ Rekel je: ›Ti ga moraš premotiti, ti boš to tudi zmogel; pojdi in stori tako!‹ 23 Zdaj vidiš, da je Gospod dal lažnivega duha v usta vseh teh tvojih prerokov; Gospod je govoril húdo zoper tebe.«

24 Tedaj je pristopil Kenaanájev sin Cidkijá, udaril Miha po licu in rekel: »Kako pa je Gospodov duh odšel od mene, da govori s teboj?« 25 Miha je rekel: »Glej, videl boš tisti dan, ko boš begal iz izbe v izbo, da bi se skril.« 26 Izraelov kralj pa je rekel: »Primi Miha in ga spet pelji k mestnemu poglavarju Amónu in kraljeviču Joášu 27 ter reci: ›Tako je rekel kralj: Denita tegale v ječo in ga hranita z malo kruha in vode, dokler v miru ne pridem!‹« 28 Miha pa je rekel: »Če se res vrneš v miru, potem Gospod ni govoril po meni.« Dalje je rekel: »Poslušajte, vsa ljudstva!«

29 Izraelov kralj in Judov kralj Józafat sta torej krenila nad Ramót Gileád. 30 Izraelov kralj je rekel Józafatu: »Jaz se preoblečem in grem v bitko, ti pa bodi oblečen v svoja oblačila!« Izraelov kralj se je torej preoblekel in šel v boj. 31 Arámski kralj pa je ukazal dvaintridesetim poveljnikom svojih voz in rekel: »Ne napadajte ne majhnega ne velikega, marveč samo Izraelovega kralja!« 32 Ko so poveljniki bojnih voz zagledali Józafata, so rekli: »To je gotovo Izraelov kralj.« Obrnili so se proti njemu, da bi ga napadli; Józafat pa je zavpil. 33 Ko so poveljniki bojnih voz opazili, da ni Izraelov kralj, so ga nehali zasledovati. 34 Nekdo pa je na slepo srečo napel lok in zadel Izraelovega kralja med pas in oklep. Tedaj je rekel svojemu vozniku: »Obrni in odpelji me z bojišča, ker sem ranjen!« 35 Ker pa se je bitka tisti dan razvnela, je kralj vendarle ostal na vozu stojé Arámcem nasproti. Zvečer je umrl; kri iz rane pa je tekla na dno voza. 36 Ko je sonce zahajalo, se je razlegal klic po taboru: »Vsak v svoje mesto, vsak v svojo deželo, 37 kajti kralj je umrl!«

Prišli so v Samarijo in v Samariji kralja pokopali. 38 Ko so pri samarijskem ribniku umivali voz, so psi lizali njegovo kri in vlačuge so se kopale, po Gospodovi besedi, ki jo je bil govoril.

39 Druga Ahábova dela in vse, kar je napravil, slonokoščena hiša, ki jo je sezidal, in vsa mesta, ki jih je zgradil – mar niso zapisani v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev? 40 Ko je Aháb legel k svojim očetom, je namesto njega postal kralj njegov sin Ahazjá.

41 Asájev sin Józafat je zakraljeval nad Judom v četrtem letu Izraelovega kralja Ahába. 42 Petintrideset let je imel Józafat, ko je postal kralj, in petindvajset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Azúba; bila je Šilhíjeva hči. 43 Hodil je povsem po poti svojega očeta Asája in ni krenil z nje; delal je, kar je prav v Gospodovih očeh. Le višin niso odpravili; ljudstvo je še vedno opravljalo klavne in kadilne daritve na višinah. 45 Z Izraelovim kraljem je Józafat živel v miru.

46 Druga Józafatova dela, njegovo junaštvo, ki se je z njim izkazal, in vojne, ki jih je vojeval – mar niso zapisani v knjigi Letopisi Judovih kraljev? 47 Zadnje obredne vlačugarje, ki so še ostali izza časa njegovega očeta Asája, je iztrebil iz dežele.

48 Takrat ni bilo kralja v Edómu; namestnik je veljal za kralja. 49 Józafat je naredil taršíške ladje, da bi šel v Ofír po zlato; pa ni šel tja, ker so se ladje razbile v Ecjón Geberju. 50 Tedaj je Ahábov sin Ahazjá rekel Józafatu: »Naj gredo moji služabniki s tvojimi služabniki na ladjah.« Józafat pa ni bil za to. 51 Ko je Józafat legel k svojim očetom, je bil pokopan pri svojih očetih v mestu svojega očeta Davida. Namesto njega je postal kralj njegov sin Jorám.

52 Ahábov sin Ahazjá je zakraljeval nad Izraelom v Samariji v sedemnajstem letu Judovega kralja Józafata, kraljeval pa je nad Izraelom dve leti. 53 Delal je húdo v Gospodovih očeh. Hodil je po poti svojega očeta, po poti svoje matere in po poti Nebátovega sina Jerobeáma, ki je bil zapeljal Izraela v greh. Služil je Báalu in ga molil. Jezil je Gospoda, Izraelovega Boga, povsem kakor je delal njegov oče.