1 Salomon je stopil v svaštvo s faraonom, egiptovskim kraljem. Vzel je faraonovo hčer in jo popeljal v Davidovo mesto, dokler ni dokončal zidave svoje hiše, Gospodove hiše in obzidja okrog Jeruzalema. 2 Ljudstvo pa je opravljalo daritve na višinah, ker do tistih dni še ni bila sezidana hiša Gospodovemu imenu.

3 Salomon je sicer ljubil Gospoda in se ravnal po zakonih svojega očeta Davida, vendar je daroval in zažigal kadilo na višinah. 4 Kralj je šel v Gibeón, da bi tam daroval, saj je bila to najimenitnejša višina. Na tamkajšnjem oltarju je Salomon daroval tisoč žgalnih daritev.

5 V Gibeónu se je Salomonu ponoči v sanjah prikazal Gospod. Bog je rekel: »Prosi, kaj naj ti dam!« 6 Salomon je rekel: »Ti si svojemu služabniku Davidu, mojemu očetu, izkazoval veliko naklonjenost, ker je hodil pred tvojim obličjem v zvestobi, pravičnosti in iskrenosti do tebe. Ohranil si mu to veliko naklonjenost in mu dal sina, ki danes sedi na njegovem prestolu. 7 Gospod, moj Bog, ti si zdaj postavil za kralja svojega služabnika namesto mojega očeta Davida. Jaz pa sem še deček; ne vem, kako odhajati in prihajati. 8 Tvoj služabnik je sredi tvojega ljudstva, ki si ga izvolil, številnega ljudstva, ki ga zaradi velikosti ni mogoče izmeriti ne prešteti. 9 Daj torej svojemu služabniku poslušno srce, da bo znal vladati tvojemu ljudstvu in razločevati med dobrim in hudim! Kajti kdo bi sicer mogel vladati temu tvojemu mogočnemu ljudstvu?«

10 Gospodu je bilo všeč, da je Salomon prosil za to. 11 Bog mu je rekel: »Ker si prosil za to in si nisi prosil dolgega življenja, ne bogastva in ne smrti svojih sovražnikov, ampak si prosil zase razumnosti za pravo razsojanje, 12 glej, bom storil po tvoji besedi. Glej, dal ti bom modro in razumno srce, takó da ni bilo tebi enakega pred tabo in ne bo vstal tebi enak za tabo. 13 Pa tudi to, česar nisi prosil, ti bom dal: bogastvo in slavo, tako da ti vse tvoje dni ne bo enakega med kralji. 14 Če boš hodil po mojih poteh in se držal mojih zakonov in zapovedi, kakor je hodil tvoj oče David, bom podaljšal tvoje dni.«

15 Potem se je Salomon prebudil: kakšne sanje! Šel je v Jeruzalem in stopil pred skrinjo Gospodove zaveze. Daroval je žgalne daritve, opravil mirovne daritve in priredil gostijo vsem svojim služabnikom.

16 Tedaj sta prišli h kralju dve vlačugi in stopili predenj. 17 Ena od žená je rekla: »O, moj gospod, jaz in ta žena stanujeva v isti hiši. V njeni navzočnosti sem rodila v hiši. 18 Tri dni po mojem porodu je rodila tudi ta žena. Bili sva skupaj, nikogar drugega ni bilo pri naju v hiši; sami sva bili v hiši. 19 Sin te žene pa je ponoči umrl, ker je ležala na njem. 20 Sredi noči je vstala, vzela mojega sina z moje strani, medtem ko je tvoja dekla spala, in ga dela sebi v naročje; svojega mrtvega sina pa je položila meni v naročje. 21 Ko sem zjutraj vstala, da bi sina podojila, glej, je bil mrtev. Ob jutranjem svitu sem si ga natančno ogledala, in glej, to ni bil moj sin, ki sem ga rodila.« 22 Druga žena pa je rekla: »Ne, živi otrok je moj sin, mrtvi pa je tvoj!« Ta je rekla: »Ne, mrtvi je tvoj sin, živi pa je moj!« Tako sta se prerekali pred kraljem.

23 Tedaj je kralj rekel: »Ena pravi: ›Moj sin je ta, ki živi; mrtvi pa je tvoj.‹ Druga pa pravi: ›Ne, mrtvi je tvoj sin, živi pa je moj.‹« 24 In kralj je rekel: »Prinesite mi meč!« Ko so prinesli pred kralja meč, 25 je kralj rekel: »Presekajte živega otroka na dvoje in dajte polovico eni, polovico pa drugi!« 26 A žena, katere sin je bil živ, je rekla kralju – kajti zaradi sina se ji je trgalo srce: »O, moj gospod, dajte njej živega otročička in nikar ga ne umorite!« Druga pa je rekla: »Ne bo ne moj ne tvoj, presekajte ga!« 27 Tedaj je kralj odgovoril in rekel: »Prvi dajte živega otročička in nikar ga ne umorite: ona je njegova mati!« 28 Ves Izrael je slišal o razsodbi, ki jo je izrekel kralj. Navdal jih je strah pred kraljem, ker so videli, da je Božja modrost v njem za izrekanje razsodbe.