Jonatan obnovi zvezo z Rimom
12
1 Ko je Jonatan videl, da so okoliščine zanj ugodne, je izbral nekaj mož in jih poslal v Rim, da bi potrdil in obnovil prijateljstvo z Rimljani.
2 Pisma podobne vsebine je poslal tudi Špartancem in v druge kraje.
3 Šli so torej v Rim, stopili v senat in rekli: »Véliki duhovnik Jonatan in judovski narod sta nas poslala, da bi obnovili prijateljstvo in zavezništvo, kakor je bilo prej.«
4 In senat jim je dal pisma za oblastnike posameznih pokrajin, da bi jih tako mirno napotil v Judovo deželo.
5 To pa je prepis pisma, ki ga je Jonatan napisal Špartancem:
6 »Véliki duhovnik Jonatan, ljudsko starešinstvo, duhovniki in drugo judovsko ljudstvo bratom Špartancem: pozdrav!
7 Že pred časom je Arej, Db. Darej. ki je kraljeval nad vami, poslal vélikemu duhovniku Oníju pismo, kjer je rečeno, da ste naši bratje, kakor dokazuje priloženi prepis.
8 Oníja je slovesno ravnal z odposlancem in sprejel pismo, v katerem se je glasno razpravljalo o zavezništvu in prijateljstvu.
9 Čeprav mi tega ne potrebujemo, saj imamo v svojo tolažbo v rokah svete knjige,
10 smo skušali poslati zastopnike, ki naj bi obnovili bratstvo in prijateljstvo z vami, da ne bi postali za vas tujci. Zakaj veliko časa je že preteklo, odkar ste poslali k nam svoje odposlanstvo.
11 Mi se vas torej ne nehamo ob vsakem času spominjati ob praznikih in drugih primernih dneh, ko žrtvujemo in molimo, saj je pravično in primerno spominjati se bratov.
12 Veselimo se vaše slave.
13 Zgrnile pa so se nad nas mnoge preizkušnje in mnoge vojne in okoliški kraji so se bojevali proti nam.
14 Vendar med temi vojnami nismo hoteli nadlegovati ne vas ne drugih svojih zaveznikov in prijateljev.
15 Imamo namreč pomoč, ki prihaja z neba, da nam pomaga, tako da smo bili rešeni sovražnikov, medtem ko so bili naši sovražniki ponižani.
16 Izbrali smo torej Antíohovega sina Numénija ter Jazonovega sina Antípatra in ju poslali v Rim, da bi obnovili nekdanje prijateljstvo in zavezništvo z Rimljani.
17 Naročili smo jima, naj gresta tudi k vam, da vas pozdravita in vam izročita naše pismo o obnovitvi prijateljstva in bratstva z nami. Ali o obnovljenem bratstvu.
18 Lepo boste ravnali, če nam boste o tej zadevi ustrezno odgovorili.«
19 To pa je prepis pisma, ki so ga poslali Oníju:
20 »Špartanski kralj Arej vélikemu duhovniku Oníju: pozdrav.
21 V spisu, ki govori o Špartancih in Judih, je prišlo na dan, da so bratje in da izvirajo iz Abrahamovega rodu.
22 Ko zdaj to vemo, bi bilo lepo, če bi nam pisali o svojih uspehih. Db. o svojem miru, tj. blaginji.
23 S svoje strani vam odgovarjamo: vaša živina in vaše imetje sta naši, naši pa sta vaši. Zato zapovedujemo, da vas obvestijo o tem.«
Demetrijeva vojska pred Jonatanom
24 Jonatan je izvedel, da so se Demetrijevi poveljniki vrnili s še številnejšimi četami kakor prej, da bi se bojevali proti njemu.
25 In tako je odrinil iz Jeruzalema in jim šel nasproti v deželo Hamát. Ni jim namreč hotel dati možnosti, da bi vdrli v njegovo deželo.
26 Poslal je ogleduhe v njihov tabor. Ti so se vrnili in mu sporočili, da se sovražniki Db. tako. pripravljajo na nočni napad.
27 Ko je sonce zašlo, je Jonatan ukazal svojim vojakom, da morajo bedeti in imeti orožje pri roki, vso noč pripravljeni na boj. Povsod okrog tabora pa je razpostavil prednje straže.
28 Ko so sovražniki izvedeli, da je Jonatan s svojimi ljudmi pripravljen na boj, sta njihova srca prevzela strah in groza in zakurili so ognje po svojem taboru ter se umaknili. ter se umaknili: manjka v nekaterih rkp.
29 Vendar Jonatan in njegovi tega niso opazili vse do jutra, saj so videli goreti kresove.
30 Jonatan se je pognal za njimi, a jih ni dohitel, ker so že prekoračili reko Elévter.
31 Tedaj se je Jonatan usmeril proti Arabcem, imenovanim Zabadéjci, jih potolkel in oplenil.
32 Nato je odrinil proti Damasku in prehodil vso deželo.
33 Tudi Simon je šel na pohod in napredoval do Aškelóna in bližnjih trdnjav, nato pa krenil proti Jopi ter jo iz previdnosti zavzel.
34 Slišal je namreč, da hočejo prebivalci Dodano. izročiti trdnjavo Demetrijevim ljudem. Nastanil je vanjo posadko, da bi jo varovala.
Jonatan utrdi Jeruzalem
35 Jonatan pa se je vrnil, sklical starešine ljudstva in se z njimi posvetoval o graditvi trdnjav po Judeji,
36 o nadzidavi jeruzalemskega obzidja in o postavitvi visoke pregrade na sredi med trdnjavo in mestom. Tako bi bila trdnjava ločena od mesta in osamljena, da Demetrijevi ljudje ne bi mogli ne kupovati ne prodajati.
37 Združili so se torej, da bi pozidali mesto. Del obzidja, ki je bil ob potoku na vzhodni strani mesta, se je namreč zrušil. Preuredili so tudi mestni okraj, imenovan Kafnáta.
38 Simon pa je pozidal Hadíd v Šéfeli, ga utrdil in ga opremil z vrati in zapahi.
Trifon izda Jonatana
39 Trifon si je prizadeval, da bi zavladal Aziji, si nadel krono in iztegnil roko nad kralja Antíoha.
40 Ker se je bal, da bi mu Jonatan tega ne pustil, temveč bi nastopil proti njemu, ga je skušal dobiti v svoje roke in umoriti. In tako je odrinil in prišel v Bet Šeán.
41 Jonatan mu je krenil nasproti s štirideset tisoč izbranimi in izurjenimi možmi in prišel v Bet Šeán.
42 Ko je Trifon videl, da je prišel z veliko vojsko, se je bal nadenj iztegniti roke.
43 Priredil mu je slovesen sprejem, ga predstavil vsem svojim prijateljem, ga obdaroval ter ukazal svojim prijateljem in svojim četam, da ga morajo ubogati kakor njega samega.
44 Rekel je Jonatanu: »Le čemu si naložil takšen napor vsem tem ljudem, ko pa nam ne grozi nikakršna vojna?
45 Pošlji jih torej nazaj na njihove domove, zase pa si izberi nekaj ljudi za spremstvo in pojdi z mano v Ptolemáido. Prepustil ti bom mesto in druge trdnjave, prav tako preostale čete in vse ljudi v upravi, potem pa se vrnem. Zato sem namreč tu.«
46 Jonatan mu je zaupal in storil, kakor je rekel. Odslovil je čete in te so odšle v Judovo deželo.
47 Pri sebi je obdržal tri tisoč mož, od katerih jih je dva tisoč namestil v Galileji, tisoč pa jih je šlo za njim.
48 Ko pa je Jonatan vstopil v Ptolemáido, so Ptolemáidčani zaprli vrata, ga prijeli in z mečem pobili vse, ki so prišli z njim.
49 Trifon pa je poslal čete in konjenico v Galilejo in na Véliko ravnino, da bi pobili vse Jonatanove ljudi.
50 Ti so spoznali, da je bil Jonatan zajet in izgubljen s spremljevalci. Kljub temu so se medsebojno osrčili in strumno razvrščeni korakali naprej, pripravljeni na boj.
51 Ko so zasledovalci videli, da jim gre za življenje, so se vrnili.
52 In oni so se vsi mirno vrnili v Judovo deželo, žalovali za Jonatanom in njegovimi ter bili v velikem strahu. Ves Izrael se je predal velikemu žalovanju.
53 Vsi okoliški narodi pa so jih skušali uničiti. Govorili so namreč: »Brez poveljnika so in brez zaveznika. Udarimo po njih in izbrišimo njihov spomin izmed ljudi.«
|