1 Simon je izvedel, da je Trifon zbral veliko vojsko, da bi vdrl v Judovo deželo in jo pregazil. 2 Ko je videl, da ljudstvo trepeče od strahu, je šel v Jeruzalem, sklical ljudstvo 3 in ga osrčil z besedami: »Sami veste, koliko smo jaz, moji bratje in hiša mojega očeta storili za postavo in svetišče in kakšne boje in stiske smo videli. 4 Zaradi tega so vsi moji bratje umrli za Izraela. Samo jaz sem ostal. 5 Ni govora, da bi zdaj prizanašal svojemu življenju, pa naj bo stiska kakršna koli. Saj nisem boljši od svojih bratov. 6 Nasprotno, maščeval bom svoj narod, svetišče, vaše žene in otroke, ker so se vsi narodi, gnani od sovraštva, združili proti nam, da bi nas iztrebili.«

7 In duh ljudstva je znova zaplamtel, ko je slišalo te besede. 8 V odgovor so mu zaklicali na ves glas: »Ti si naš voditelj namesto Juda in tvojega brata Jonatana! 9 Vodi naš boj in storili bomo vse, kar nam boš rekel.« 10 Tedaj je Simon sklical vse moške, ki so bili zmožni za boj, naglo dozidal jeruzalemsko obzidje ter ga krog in krog utrdil. 11 Potem je poslal Jonatana, Absalomovega sina, s precejšnjimi silami v Jopo. Ta je izgnal njene prebivalce in se nastanil v njej.

12 Trifon je iz Ptolemáide odrinil s številno vojsko, da bi vdrl v Judovo deželo. S sabo je kot ujetnika vodil Jonatana. 13 Simon je postavil tabor pri Hadídu nasproti ravnini. 14 Trifon je izvedel, da je Simon nastopil namesto brata Jonatana in da ga namerava napasti, pa je poslal k njemu odposlance, rekoč: 15 »Tvojega brata Jonatana zadržujemo zaradi denarja, ki ga je dolgoval kraljevi zakladnici v zvezi s službami, ki jih je imel. 16 Pošlji zdaj sto talentov srebra in dva njegova sinova kot talca, da nam izpuščen ne obrne hrbta, in potem ga bomo izpustili.«

17 Simon si je bil na jasnem, da ga s temi besedami varajo, pa je kljub temu poslal po denar in po dečka. Ni si hotel nakopati velikega sovraštva pri ljudstvu, 18 da ne bi rekli: »Jonatan je izgubil življenje, ker mu ni poslal denarja in dečkov.« 19 In tako je poslal dečka in sto talentov, toda Trifon ga je prevaral in ni izpustil Jonatana.

20 Nato je Trifon šel na pohod, da bi vdrl v deželo in jo opustošil. Na poti proti Adóri je napravil ovinek. Toda Simon mu je bil s svojo vojsko za petami, koder koli je hodil. 21 Možje iz trdnjave so poslali k Trifonu odposlance, ki so ga nagovarjali, naj čez puščavo pohiti k njim in jim pošlje živeža. 22 Tedaj je Trifon pripravil vso svojo konjenico, da bi odrinila na pot. Tisto noč je močno snežilo in se zaradi snega ni mogel prebiti. In tako se je vzdignil in prišel v Gileádsko deželo. 23 Ko je prišel v bližino Baskáme, je ubil Jonatana in tam so Jonatana tudi pokopali. 24 Nato se je Trifon obrnil in odpravil v svojo deželo.

25 Simon je poslal po kosti svojega brata Jonatana in jih pokopal v Modeínu, mestu svojih očetov. 26 Ves Izrael je zajelo veliko žalovanje in objokovali so ga več dni. 27 Nato je Simon postavil na grobu svojega očeta in bratov spomenik, da je bil viden od daleč. Od spredaj in od zadaj je bil iz zglajenega kamna. 28 Drugo ob drugi je tudi postavil sedem piramid, in sicer očetu, materi in štirim bratom. 29 Obdal jih je z umetnim prizidkom iz visokih stebrov, na stebre pa je v večen spomin postavil kose orožja in poleg tega izklesane ladje, tako da bi bil spomenik viden vsem, ki plujejo po morju. 30 Takšen je vse do današnjega dne nagrobnik, ki ga je postavil v Modeínu.

31 Trifon je z mladim kraljem Antíohom zavratno ravnal in ga umoril. 32 Tako je zavladal namesto njega, si nadel krono Azije in hudo onesrečil deželo. 33 Simon pa je pozidal trdnjave po Judeji, jih obdal z visokimi stolpi in z mogočnim obzidjem, opremljenim z vrati in zapahi, in v trdnjave nanosil živeža. 34 Nato je izbral nekaj mož in jih poslal h kralju Demetriju, da bi odpisal deželi davke, saj jo je Trifon samo ropal. 35 Kralj Demetrij mu je v tem smislu odgovoril in mu napisal to pismo:

36 »Kralj Demetrij Simonu, vélikemu duhovniku in prijatelju kraljev, starešinam in judovskemu narodu: pozdrav. 37 Zlat venec in palmovo vejo, ki ste ju poslali, smo dobili in smo pripravljeni skleniti z vami dokončen mir in naročiti uslužbencem, naj vam znižajo dajatve. 38 Vse, kar smo vam priznali, ostane v veljavi. Trdnjave, ki ste jih zgradili, naj pripadajo vam. 39 Spregledamo vam napake in hudodelstva, ki ste jih zagrešili do današnjega dne, in prav tako venec, ki ga dolgujete. In če v Jeruzalemu prihaja v poštev še kaka druga dajatev, naj se več ne izterjuje. 40 Če so kateri izmed vas pripravljeni stopiti v našo telesno stražo, naj vstopijo, in med nami naj zavlada mir.«

41 Leta 170 je bil Izraelu odvzet jarem poganov 42 in ljudstvo je v listinah in pogodbah začelo pisati: »V prvem letu vladavine Simona, slavnega vélikega duhovnika, vojskovodja in voditelja Judov.«

43 V tistih dneh se je Simon utaboril pri Gezerju, ga obkolil s četami in postavil oblegovalni stroj. Nato ga je pomaknil proti mestu, narušil enega od stolpov in ga zavzel. 44 Bojevniki so iz oblegovalnega stroja poskakali v mesto in v njem je nastal velik preplah. 45 Mestni prebivalci so se z ženami in otroki povzpeli na obzidje, si trgali oblačila in glasno prosili Simona, naj jim poda desnico. 46 Rekli so: »Nikar ne ravnaj z nami po naši hudobiji, ampak po svojem usmiljenju!« 47 Simon se je dal omehčati in je ustavil napad. Vendar jih je pregnal iz mesta in očistil hiše, kjer so bili maliki. Nato je med pesmimi in zahvalnimi spevi vkorakal v mesto. 48 Iz njega je pregnal vsakršno nečistost in naselil v njem ljudi, ki so izpolnjevali postavo. Mesto je tudi utrdil in si v njem sezidal hišo.

49 Tisti, ki so bili v posadki v jeruzalemski trdnjavi, niso mogli hoditi ven in noter kupovat in prodajat po deželi. Zaradi tega so hudo stradali in precej jih je od lakote umrlo. 50 Zato so vpijoč prosili Simona, naj bi jim podal desnico, in to je tudi storil. Vendar jih je pregnal in očistil trdnjavo od oskrumb. 51 Triindvajsetega dne drugega meseca leta 171 so vkorakali vanjo s hvalnim vzklikanjem in s palmovimi vejami, s harfami in cimbalami, s citrami, hvalnicami in pesmimi, kajti iz Izraela je bil iztrebljen velik sovražnik. 52 Simon je odredil, da bodo morali vsako leto veselo proslaviti ta dan. Še bolj je utrdil tempeljski hrib na tisti strani, kjer je gledal proti trdnjavi. In tam je prebival sam s spremstvom. 53 In ko je Simon videl, da je njegov sin Janez odrastel v moža, ga je postavil za poveljnika vseh čet. Bival pa je v Gezerju.