1 Iz Gezerja je prišel Janez in sporočil očetu Simonu, kaj počenja Kendebáj. 2 Tedaj je Simon poklical svoja starejša sinova, Juda in Janeza, in jima rekel: »Jaz, moji bratje in hiša mojega očeta smo od mladosti do današnjega dne vodili vojne za Izraela in večkrat nam je uspelo, da smo ga tudi rešili. 3 Zdaj pa sem se jaz postaral, medtem ko sta vidva po usmiljenju nebes v najboljših letih. Stopita torej na moje mesto in na mesto mojega brata ter pojdita v boj za naš narod, pomoč iz nebes pa naj vaju spremlja.«

4 V deželi je zbral dvajset tisoč bojevnikov in konjenikov in ti so odrinili proti Kendebáju. Noč so prebili v Modeínu. 5 V zgodnjem jutru so vstali in napredovali po ravnini. In glej, nasproti jim je prihajala številna vojska pešcev in konjenikov. Na sredi med njimi je bil potok. 6 Utaboril se je nasproti njim on in njegovo ljudstvo. Ko je videl, da se njegovi ljudje bojijo prekoračiti potok, je šel prvi čezenj. Možje so ga videli in so prekoračili potok za njim. 7 Vojsko je razdelil tako, da je postavil konjenike sredi pehote, kajti sovražna konjenica je bila zelo številna. 8 Zatrobili so s trobentami in Kendebáj je bil s svojo vojsko pognan v beg. Mnogi med njimi so padli zadeti na smrt, drugi pa so pobegnili v trdnjave. 9 Tedaj je bil Juda, Janezov brat, ranjen, medtem ko jih je on, Janez, zasledoval vse do Cedrona, ki ga je pozidal Kendebáj. 10 Ubežniki so se zatekli v stolpe, ki stojijo na poljih pri Ašdódu. Janez je zažgal mesto z ognjem in od njih je padlo kakih dva tisoč mož. Nato se je v miru vrnil v Judejo.

11 Abúbov sin Ptolemej je bil imenovan za poveljnika na Jerihonski ravnini in je imel veliko srebra in zlata. 12 Bil je namreč zet vélikega duhovnika. 13 Srce se mu je prevzelo, hotel je postati gospodar dežele in je zasnoval proti Simonu in njegovim sinovom zavraten naklep, da bi jih spravil s poti. 14 Simon je tedaj obiskoval mesta po deželi, da bi se zanimal za njihovo upravo. In tako je leta 177 v enajstem mesecu (to je mesec šebát) prišel s svojima sinovoma Matatijem in Judom v Jeriho. 15 Abúbov sin jih je zvijačno sprejel v trdnjavici, ki si jo je dal zgraditi in se je imenovala Dok. Pripravil jim je veliko gostijo, toda v ozadju je skril nekaj mož. 16 Ko se je Simon s svojima sinovoma opil, so se Ptolemej in njegovi možje vzdignili, zgrabili za orožje, planili v jedilnico nad Simona ter ubili njega, njegova dva sinova in nekaj njegovih služabnikov. 17 S tem je Ptolemej zagrešil veliko izdajstvo in povrnil dobro s hudim.

18 Ptolemej je o tem pismeno poročal kralju s prošnjo, da bi mu poslal v pomoč čete ter mu izročil njihovo deželo in mesta. 19 Tudi je poslal nekaj drugih mož v Gezer, da bi umorili Janeza, poveljnikom pa je napisal pisma, naj pridejo k njemu, da bi jim dal srebra, zlata in daril. 20 Spet druge je poslal, da bi zasedli Jeruzalem in tempeljski hrib. 21 Toda nekdo jih je prehitel in sporočil Janezu v Gezerju, da so njegov oče in njegova brata ubiti. Dodal je: »Poslal je morilce tudi zate.« 22 Ko je Janez to slišal, je bil ves presunjen. Polovil je ljudi, ki so ga prišli umorit, in jih ubil. Spoznal je namreč, da so mu stregli po življenju.

23 Druga Janezova dejanja, njegove vojne, junaštva, ki jih je storil, obzidja, ki jih je sezidal, druga njegova dela, 24 vse to je, glej, opisano v letopisih njegove velikoduhovniške službe, odkar je postal véliki duhovnik za svojim očetom.