Juda se bojuje s sosednjimi narodi
5
1 Ko so okoliški narodi izvedeli, da je bil sezidan oltar in posvečen tempelj, kakor je bilo prej, so se silno razjezili.
2 Sklenili so uničiti Jakobov rod, ki je živel v njihovi sredi. Med ljudstvom so začeli pobijati in pokončevati.
3 Tedaj pa je Juda nastopil z vojsko proti Ezavovim sinovom v Idumeji, in sicer v Akrabaténi, ker so vznemirjali Izraela. Prizadel jim je hud poraz, jih ponižal in se polastil njihovega plena.
4 Nato se je spomnil hudobije Beónovcev, Db. Bajanovih sinov. ki so bili ljudstvu v past in spotiko, saj so mu postavljali zasede ob poteh.
5 Potisnil Db. Zaklenil, Zaprl. jih je v njihove stolpe, se utaboril nasproti njim, jih popolnoma Db. z zakletvijo. uničil in sežgal njihove stolpe skupaj z vsemi, ki so bili v njih.
6 Nato je nastopil Db. prestopil mejo. proti Amónovim sinovom. Tam je naletel na močno bojno silo in na številno ljudstvo. Poveljeval jim je Timótej.
7 Z njimi se je zapletel v številne spopade, jih gnal pred sabo in potolkel.
8 Zavzel je Jazêr in pripadajoče vasi ter se vrnil v Judejo.
Osvoboditev galilejskih Judov
9 Pogani, ki so živeli v Gileádu, so se združili proti Izraelcem, ki so živeli na njihovem ozemlju, da bi jih uničili. Ti pa so se zatekli v trdnjavo Dátemo
10 in poslali Judu in njegovim bratom pisanje, v katerem je bilo rečeno: »Okoliški pogani so se združili proti nam, da bi nas uničili.
11 Pripravljajo se, da nastopijo in zavzamejo trdnjavo, v katero smo se zatekli. Njihovo vojsko vodi Timótej.
12 Pridi torej in nas reši iz njihovih rok, kajti mnogi med nami so že padli.
13 Vsi naši bratje, ki so bili v Tubíjevi deželi, so bili pobiti. V sužnost so odvlekli njihove žene in otroke ter zaplenili njihovo imetje. Tam so pomorili okrog tisoč ljudi.«
14 Niso še nehali brati to pismo, ko so, glej, prišli drugi odposlanci iz Galileje. Obleko so imeli raztrgano in
15 njihovo sporočilo je bilo: »Proti nam so se združili ljudje iz Ptolemáide, Tira in Sidóna z vso pogansko Galilejo vred, da bi nas iztrebili.«
16 Ko je Juda skupaj z ljudstvom slišal te besede, so sklicali veliko zborovanje, da bi se posvetovali o tem, kaj storiti za brate, ki so v stiski in pod navalom sovražnikov.
17 Tedaj je Juda rekel svojemu bratu Simonu: »Izberi si može, pojdi in reši svoje brate, ki so v Galileji, jaz pa pojdem z bratom Jonatanom v Gileád.«
18 V Judeji je skupaj z ostankom vojske pustil Zaharijevega sina Jožefa in ljudskega voditelja Azarjája, da bi varovala deželo. Dodano.
19 Takole jima je ukazal: »Poveljujta temu ljudstvu in se ne zapletajta v boje s pogani, dokler se ne vrnemo.«
20 Simonu je bilo dodeljenih tri tisoč mož, da bi nastopil v Galileji, Judu pa osem tisoč mož, da bi šel v Gileád.
21 Simon je torej šel v Galilejo, se zapletel v mnoge spopade s pogani in jih gladko porazil.
22 Gnal jih je tja do vrat Ptolemáide in tam je od poganov padlo približno tri tisoč mož. Pobral je tudi njihovo opravo.
23 S sabo je vzel Jude, ki so živeli v Galileji in Árbati, skupaj z njihovimi ženami in otroki ter vsem, kar so imeli, in jih v velikem veselju pripeljal v Judejo.
Juda zavzame več gileádskih mest
24 Juda Makabejec in njegov brat Jonatan pa sta prekoračila Jordan in nastopila tridnevno pot po puščavi.
25 Naletela sta na Nabatejce, ki so se jima miroljubno približali in povedali vse, kar se je pripetilo njunim bratom v Gileádu.
26 Povedali so tudi, da mnoge izmed njih oblegajo v Bosóri, Bosorju, Alémi, Kaspínu, Makédu in Karnájimu, ki so vsa utrjena in velika mesta.
27 In da so obleganci tudi v drugih mestih Gileáda in da se njihovi sovražniki pripravljajo, da bi jutri te trdnjave napadli, jih zavzeli in v enem dnevu pobili vse, ki so v njih.
28 Juda se je s svojo vojsko nemudoma usmeril čez puščavo proti Bosóri. Zavzel je mesto, z ostrino meča pobil vse moške, pobral ves njihov plen in zažgal mesto z ognjem.
29 Ponoči je odrinil od tam in dospeli so v bližino trdnjave.
30 Ko se je naredil dan, so vzdignili oči in glej, velika, brezštevilna množica je postavljala lestve in oblegovalne naprave, da bi zavzela trdnjavo. Že je prišlo do boja.
31 Ko je Juda videl, da se je vnela bitka in da se hrup v mestu vzdiguje do neba od trobentanja in velikega vpitja,
32 je rekel možem svoje vojske: »Bojujte se danes za naše brate!«
33 Vojsko je v treh oddelkih popeljal sovražniku za hrbet. Zatrobili so na trobente in zavpili v molitvi.
34 Ko je Timótejeva vojska spoznala, da je to Makabejec, je pobegnila izpred njegovega obličja. Prizadel jim je hud poraz in tisti dan je padlo okrog osem tisoč ljudi.
35 Nato se je usmeril proti Alémi, jo napadel in zavzel. Pobil je vse moške, ki so bili v njej, jo oplenil in zažgal.
36 Od tam je odšel, da je osvojil Kaspín, Makéd, Bosor in druga mesta v Gileádu.
37 Po teh dogodkih je Timótej zbral drugo vojsko in se utaboril nasproti Rafónu onkraj potoka.
38 Juda je poslal k taboru oglednike in ti so mu sporočili: »Okrog Timóteja so zbrani vsi narodi, ki živijo okrog nas, tako da je to zelo velika vojska.
39 Njim v pomoč so bili najeti tudi Arabci. Ti zdaj taborijo onkraj potoka, pripravljeni, da planejo v boj proti tebi.« Juda je krenil proti njim.
40 In ko se je s svojo vojsko bližal potoku, je Timótej rekel poveljnikom svoje vojske: »Če bo prvi prekoračil potok, ne bomo mogli zdržati pred njim, gotovo nas bo premagal.
41 Če pa ga bo prevzel strah in se bo utaboril onkraj reke, jo bomo prekoračili do njega in ga premagali.«
42 Ko se je Juda približal potoku, je razpostavil po njegovem bregu ljudske pisarje Tj. častnike. in jim dal naslednji ukaz: »Nikomur ne pustite, da bi ostal v taborišču, ampak naj gredo vsi v boj.«
43 In se je prvi pognal čez proti sovražnikom in vse ljudstvo za njim. Vsi pogani so bili potolčeni pred njegovimi očmi, odvrgli so orožje in pobegnili proti svetišču v Karnájimu.
44 Judovi možje so zavzeli mesto in zažgali svetišče z ognjem skupaj z vsemi, ki so bili v njem. Karnájim je bil podjarmljen in odtlej ni bilo več mogoče zdržati pred Judovim obličjem.
Vrnitev v Jeruzalem
45 Ta je zbral vse Izraelce, kar jih je bilo v Gileádu, od majhnih do velikih, skupaj z njihovimi ženami, otroki in imetjem. Ta velika množica se je napotila proti Judovi deželi.
46 Dospeli so do Efróna, velikega in utrjenega mesta na njihovi poti. Ni se mu bilo mogoče ogniti ne po desni ne po levi, ampak je bilo treba iti skozenj.
47 Prebivalci mesta pa so jim odrekli prehod in zadelali vrata s kamenjem.
48 Juda jim je poslal tole miroljubno sporočilo: »Šli bomo čez vaše ozemlje, da pridemo v svojo deželo. Nihče vam ne bo storil nič žalega. Šli bomo peš, in to bo vse.« Toda niso mu hoteli odpreti.
49 Tedaj je Juda dal razglasiti vojski, naj vsakdo ostane na kraju, kjer je bil.
50 Bojevniki so se utaborili in ves dan in vso noč napadali mesto, dokler jim ni padlo Db. ni bilo izročeno. v roke.
51 Vse moške je Juda dal pobiti z ostrino meča, do kraja razdejal mesto, pobral njegov plen in šel skozi mesto čez trupla ubitih.
52 Nato so prekoračili Jordan v smeri velike ravnine nasproti Bet Šeánu.
53 Juda je zbiral tiste, ki so zaostajali, ter spodbujal ljudstvo, in sicer vso pot, dokler ni prišel v Judovo deželo.
54 V velikem veselju so se povzpeli na Sionsko goro in darovali žgalne daritve, ker so se mirno vrnili, ne da bi kateri izmed njih padel.
Jožef in Azarjá poražena
55 V tistih dneh, ko sta bila Juda in Jonatan v deželi Gileád, njun Db. njegov. brat Simon pa v Galileji nasproti Ptolemáidi,
56 sta Jožef, Zaharijev sin, in Azarjá, poveljnika vojske, izvedela za junaštva in boje, s katerimi so se izkazali,
57 in rekla: »Proslaviva si tudi midva ime in pojdiva se bojevat s pogani, ki so okrog nas.«
58 Ukazala sta četam, ki so bile pod njima, in odrinila proti Jámniji.
59 Górgija je šel s svojimi možmi iz mesta, da bi se spopadel z njima.
60 Jožefa in Azarjája je pognal v beg in ju zasledoval do meja Judeje. Od izraelskega ljudstva je tisti dan padlo približno dva tisoč mož.
61 Ljudstvo je pretrpelo hud poraz, ker nista poslušala Juda in njegovih bratov, ampak sta si domišljala, da se bosta proslavila.
62 Toda ta dva pač nista bila iz rodu tistih mož, katerih roki je bila dana rešitev Izraela.
Juda v deželi Idumejcev in Filistejcev
63 Hrabri Juda se je s svojimi brati zelo proslavil v očeh vsega Izraela in vseh narodov, kjer so slišali njihovo ime. Tj. za njihov sloves.
64 Ljudje so se zgrinjali okrog njih, da bi jim čestitali.
65 Juda pa je s svojimi brati odrinil na pohod proti Ezavovim sinovom v deželi, ki gleda proti jugu. Udaril je po Hebrónu in po vaseh v njegovi okolici, razdejal njegove utrdbe in požgal stolpe v njegovem obzidju.
66 Nato je odrinil v deželo tujerodcev in šel skozi Maréšo. Tako starolat.; gr., lat. Samarijo.
67 Tisti dan so v boju padli nekateri duhovniki, ki so se hoteli junačiti in so šli v boj nepremišljeno.
68 Potem se je Juda obrnil proti Ašdódu, v deželi tujerodcev, razdejal njihove oltarje, sežgal izrezljane podobe njihovih bogov, oplenil njihova mesta in se vrnil v Judovo deželo.
|