1 Jakob je vzdignil svoje noge in šel v deželo sinov vzhoda. 2 Pogledal je in zagledal vodnjak na polju. Pri njem so počivale tri črede drobnice, kajti iz tega vodnjaka so napajali črede. Odprtina pri vodnjaku pa je bila pokrita z velikim kamnom. 3 Kadar so se tam zbrale vse črede, so ga odvalili in napojili drobnico. Nato pa so kamen spet zavalili na njegovo mesto nad odprtino.

4 Jakob jim je rekel: »Bratje, od kod ste?« Rekli so: »Iz Harána smo.« 5 Rekel jim je: »Ali poznate Labána, Nahórjevega sina?« Rekli so: »Poznamo.« 6 Rekel jim je: »Ali se mu dobro godi?« Rekli so: »Dobro. Glej, njegova hči Rahela prihaja z drobnico.« 7 Rekel je: »Poglejte, dan je še dolg, ni še čas, da bi zbrali živino; napojite drobnico in pojdite past!« 8 Pa so rekli: »Ne moremo, dokler se ne zberejo vse črede. Potem odvalijo kamen z odprtine vodnjaka in napojimo drobnico.«

9 Ko je še govoril z njimi, je prišla Rahela z drobnico svojega očeta; bila je namreč pastirica. 10 Ko je Jakob videl Rahelo, hčer materinega brata Labána, in drobnico materinega brata Labána, je pristopil in odvalil kamen z odprtine vodnjaka in napojil drobnico materinega brata Labána. 11 Potem je Jakob poljubil Rahelo in na glas zajokal. 12 In Jakob je povedal Raheli, da je brat njenega očeta in Rebekin sin. Tekla je to povedat očetu. 13 Ko je Labán slišal sporočilo o sestrinem sinu Jakobu, mu je tekel naproti, ga objel in poljubil ter ga popeljal v svojo hišo. Potem je Labánu povedal vse, kar se je zgodilo. 14 Labán mu je rekel: »Zares si moja kost in moje meso!« In Jakob je ostal pri njem mesec dni.

15 Potem je Labán rekel Jakobu: »Mar mi boš zato, ker si moj brat, zastonj služil? Povej mi, kakšno plačilo hočeš!« 16 Labán pa je imel dve hčeri: starejši je bilo ime Lea, mlajši pa Rahela. 17 Leine oči so bile motne, Rahela pa je imela lepo postavo in lep obraz. 18 Ker je Jakob ljubil Rahelo, je rekel Labánu: »Služil ti bom sedem let za tvojo mlajšo hčer Rahelo.« 19 Labán je rekel: »Boljše je, da jo dam tebi, kakor da bi jo dal komu drugemu. Ostani pri meni!«

20 Jakob je služil za Rahelo sedem let, toda ker jo je ljubil, so se mu zdela kakor nekaj dni. 21 Tedaj je rekel Labánu: »Daj mi mojo ženo, da grem k njej! Kajti čas je potekel.« 22 Labán je zbral vse može iz kraja in napravil svatbo. 23 Zvečer pa je vzel hčer Leo in jo pripeljal k njemu, da je šel k njej. – 24 Labán je dal hčeri Lei svojo deklo Zilpo za deklo. – 25 Zjutraj pa, glej, je bila tam Lea! Tedaj je Jakob rekel Labánu: »Kaj si mi vendar storil! Ali ti nisem služil za Rahelo? Zakaj si me prevaral?« 26 Labán je rekel: »V našem kraju ni navada, da bi mlajšo hčer oddajali pred starejšo. 27 Dokončaj teden s to, potem ti dam še ono, zanjo pa mi boš služil še drugih sedem let.« 28 Jakob je storil tako; dokončal je teden z Leo. Nato mu je Labán dal hčer Rahelo za ženo. – 29 Tej je dal svojo deklo Bilho za deklo. – 30 Jakob je šel tudi k Raheli in je bolj ljubil Rahelo kakor Leo. In služil mu je še drugih sedem let.

31 Ko je Gospod videl, da je Lea zapostavljena, ji je odprl naročje, Rahela pa je ostala nerodovitna. 32 Lea je spočela in rodila sina. Dala mu je ime Ruben; rekla je namreč: »Gospod se je ozrl na mojo bedo. Zdaj me bo mož ljubil.« 33 Spet je spočela in rodila sina. Rekla je: »Gospod je slišal, da sem zapostavljena, in mi je dal še tega.« Dala mu je ime Simeon. 34 In spet je spočela in rodila sina. Rekla je: »Zdaj se bo mož vendar držal mene, saj sem mu rodila tri sinove.« Zato mu je dala ime Levi. 35 Spet je spočela in rodila sina. Rekla je: »Tokrat bom hvalila Gospoda.« Zato mu je dala ime Juda. Potem ni več rodila.