|
Jakob blagoslavlja svoje sinove
49
1 Jakob je poklical svoje sinove in rekel: »Zberite se, da vam naznanim, kaj se vam bo zgodilo v prihodnjih dnevih!
2 Zberite se in poslušajte, sinovi Jakobovi;
prisluhnite Izraelu, svojemu očetu!
3 Ruben, moj prvorojenec si,
moja moč in prvina moje moške moči,
preponosen in premočan.
4 Nestalen kakor voda, ne boš prvi,
ker si legel na posteljo svojega očeta;
takrat si oskrunil moje ležišče.
5 Simeon in Levi sta brata;
njuna meča sta orodje nasilja.
6 Moja duša naj ne hodi v njuno družbo,
naj se moja čast ne druži z njunim občestvom;
kajti v jezi sta pobila može,
podivjana pohabila bike.
7 Prekleta bodi njuna jeza, ker je silna,
in njuna togota, ker je okrutna!
Razdelil ju bom v Jakobu
in ju razkropil v Izraelu.
8 Juda, tebe bodo hvalili tvoji bratje.
Tvoja roka bo na tilniku sovražnikov,
priklanjali se ti bodo sinovi tvojega očeta.
9 Juda je mlad lev;
od plena, moj sin, si se vzdignil.
Sklonil se je, se ulegel kakor lev
in kakor levinja; kdo si ga drzne dražiti?
10 Ne bo se umaknilo žezlo od Juda,
ne vladarska palica izmed njegovih nog,
dokler ne pride tisti, ki mu pripada,  Ali dokler ne pride Šilo ali dokler ne pride v Šilo.
in njemu bodo ljudstva pokorna.
11 Za trto bo privezoval oslička
in za žlahten trs mladiča oslice;
v vinu bo pral svojo obleko,
v grozdni krvi svoje oblačilo.
12 Iskré se mu oči od vina
in zobje so mu beli od mleka.
13 Zábulon prebiva ob morskem bregu,
tam na obrežju ladij,
na Sidón se s hrbtom naslanja.
14 Isahár je koščen osel,
ki leži med ograjami.
15 Videl je, da je počivališče dobro
in da je dežela prijetna;
zato je pripognil pleča za breme,
se udinjal za suženjsko delo.
16 Dan Tj. ‘sodil je’. bo sodil svoje ljudstvo
kakor eden od Izraelovih rodov.
17 Dan bo kakor kača ob poti,
gad bo ob stezi,
ki piči konja v kopita,
da pade jezdec vznak.
18 Tvojo rešitev pričakujem, Gospod!
19 Gad, bojne čete pritiskajo nanj,
a on jim pritiska na pete.
20 Aser ima hrane v obilju,
on daje kraljevske slaščice.
21 Neftáli je spuščena košuta,
lepe jelenčke koti. Ali daje besede ljubkosti.
22 Rodovitna mladika je Jožef,
rodovitna mladika ob studencu,
ki se vzpenja po zidu.
23 Dražijo ga in obstreljujejo,
lokostrelci ga preganjajo.
24 Toda trden ostaja njegov lok
in gibčne njegove lakti in roke.
To ima od Močnega Jakobovega,
od tam prihaja Pastir, Izraelova Skala.
25 Bog tvojega očeta naj ti pomaga,
Bog Mogočni naj te blagoslavlja
z blagoslovi neba od zgoraj,
z blagoslovi brezna od spodaj,
z blagoslovi prsi in materinega naročja.
26 Blagoslóvi tvojega očeta
so presegli blagoslove večnih gorá,
meje Ali hrepenenje, poželenje. večnih gričev.
Naj pridejo na Jožefovo glavo,
na tême posvečenega med brati!
27 Benjamin je volk, ki trga;
zjutraj požira plen,
zvečer razdeljuje ulov.«
Jakob umre
28 Vsi ti so Izraelovi dvanajsteri rodovi in to jim je govoril njihov oče, ko jih je blagoslavljal. Vsakega je blagoslovil s posebnim blagoslovom.
29 Potem jim je zapovedal in rekel: »Pridružen bom svojim ljudem; pokopljite me pri mojih očetih v votlini na polju Hetejca Efróna,
30 v votlini, ki je na polju Mahpéli nasproti Mamreju v kánaanski deželi! Polje je kupil Abraham od Hetejca Efróna za grobišče.
31 Tam so pokopali Abrahama in njegovo ženo Saro, tam so pokopali Izaka in njegovo ženo Rebeko in tam sem pokopal Leo.
32 Polje in votlina na njem sta bila kupljena od Hetovih sinov.«
33 Ko je Jakob nehal zapovedovati sinovom, je potegnil noge nazaj na posteljo. Potem je izdihnil in bil pridružen svojim ljudem.
|
