18
1 Ko je David nehal govoriti Savlu, se je Jonatanova duša združila z Davidovo dušo in Jonatan ga je vzljubil kakor svojo dušo.
2 Isti dan ga je Savel vzel k sebi  k sebi: dodano. in mu ni pustil, da bi se vrnil v hišo svojega očeta.
3 Jonatan pa je sklenil zavezo z Davidom, ker ga je ljubil kakor svojo dušo.
4 Jonatan je slekel plašč, ki ga je imel na sebi, in ga dal Davidu, prav tako svojo opravo s svojim mečem, s svojim lokom in s svojim pasom.
5 David je torej odhajal, kamor ga je pošiljal Savel, in je bil povsod uspešen. Zato ga je Savel postavil čez vojake. To je bilo dobro v očeh vsega ljudstva in tudi v očeh Savlovih služabnikov.
Savel postane ljubosumen
6 Ko se je David, potem ko je ubil Filistejca, vračal in so prišli domov, so šle žene iz vseh Izraelovih mest kralju Savlu naproti, pele so in rajale, z bobni, z radostnim vzklikanjem in s cimbalami.
7 Žene, ki so plesale, so si odgovarjale in govorile:
»Savel jih je pobil na tisoče,
David pa na desettisoče!«
8 Savel se je zelo razsrdil in ta beseda je bila slaba v njegovih očeh. Rekel je: »Davidu so jih prisodile desettisoče, meni pa so jih prisodile tisoče! Samo kraljestvo mu še manjka!«
9 Od tega dne dalje je Savel Davida gledal postrani.
10 Drugi dan je Božji zli duh planil na Savla, da je besnel po hiši. David je kakor dan za dnem brenkal s svojo roko, v Savlovi roki pa je bila sulica.
11 Tedaj je Savel zalučal sulico; rekel si je: »Pribil bom Davida k steni.« David pa se mu je dvakrat umaknil.
12 Savel se je bal Davida, kajti Gospod je bil z njim, od Savla pa se je odmaknil.
13 Zato ga je Savel odmaknil od sebe in si ga postavil za tisočnika. Tako je odhajal in prihajal pred ljudstvom. Tj. tako je vodil ljudstvo.
14 David je bil uspešen na vseh svojih potih; Gospod je bil z njim.
15 Ko je Savel videl, kako zelo je uspešen, je trepetal pred njim,
16 ves Izrael in Juda pa so ljubili Davida, ker jih je vodil na vojsko in nazaj.
David postane Savlov zet
17 Savel je rekel Davidu: »Glej, tu je moja starejša hči Merába, dam ti jo za ženo. Samo izkazati se mi moraš junaka in bojevati Gospodove boje!« Savel si je namreč rekel: »Naj ga ne zadene moja roka, ampak roka Filistejcev naj ga zadene!«
18 David je rekel Savlu: »Kdo sem jaz in kaj je moja rodbina, družina mojega očeta v Izraelu, da bi postal kraljev zet?«
19 Prišel je čas, ko naj bi Savlovo hčer Merábo dali Davidu, pa je bila dana za ženo Mehólčanu Adriélu.
20 Savlova hči Mihála pa je ljubila Davida. Ko so to povedali Savlu, je bilo prav v njegovih očeh.
21 Savel si je rekel: »Dal mu jo bom, da mu bo v zanko in ga bo zadela roka Filistejcev.« Tako je Savel drugič Nekateri gr. rkp., sir. zaradi dveh (hčera). rekel Davidu: »Danes postaneš moj zet.«
22 Svojim služabnikom pa je Savel naročil: »Govorite Davidu na skrivnem in recite: ›Glej, kralju ugajaš in vsi njegovi služabniki te ljubijo. Postani zdaj kraljev zet!‹«
23 Savlovi služabniki so govorili te besede Davidu na ušesa. David je rekel: »Se zdi v vaših očeh malenkost postati kraljev zet, ko sem vendar ubog in majhen človek?«
24 Služabniki so Savlu sporočili in rekli: »David je govoril te besede.«
25 Savel pa je rekel: »Tako recite Davidu: ›Kralj si ne želi odkupnine za nevesto, temveč sto filistejskih prednjih kožic, da se maščuje nad kraljevimi sovražniki.‹« Savel je namreč računal na to, da bo David padel po roki Filistejcev.
26 Njegovi služabniki so povedali Davidu te besede. Davidu je bilo to prav, da bi postal kraljev zet. Niso se še dopolnili dnevi,
27 ko se je David vzdignil, šel s svojimi možmi ter pobil med Filistejci dvesto mož. In David je prinesel njihove prednje kožice v polnem številu kralju, da bi postal kraljev zet. In Savel mu je dal svojo hčer Mihálo za ženo.
28 Savel je videl in spoznal, da je bil Gospod z Davidom. Tudi Savlova hči Mihála ga je ljubila.
29 Savel pa se je vedno bolj bal Davida. Tako je postal Savel za vse dni Davidov sovražnik.
30 Kadar so filistejski knezi šli v boj, je bil David vedno, ko so šli v boj, uspešnejši od vseh Savlovih služabnikov, tako da je njegovo ime zelo zaslovelo.
|
