1 Bil je mož iz Ramatájim Cofíma, z Efrájimskega pogorja, ime mu je bilo Elkaná, sin Jeroháma, sinú Elihúja, sinú Tohuja, sinú Cufa, Efratejec. 2 Imel je dve ženi; eni je bilo ime Ana, drugi je bilo ime Penína. Penína je imela otroke, Ana pa ni imela otrok. 3 Mož je hodil leto za letom iz svojega mesta molit in darovat Gospodu nad vojskami v Šilu. Tam sta bila Gospodova duhovnika dva Élijeva sinova, Hofní in Pinhás.

4 Bil je dan, ko je Elkaná daroval. In dal je deleže svoji ženi Peníni in vsem njenim sinovom in hčeram. 5 Ani pa je žalosten dal le en delež, čeprav je Ano ljubil, a Gospod je zaprl njeno naročje. 6 Njena tekmica pa jo je tudi nenehno žalila, da bi jo dražila, kajti Gospod je zaprl njeno naročje. 7 Tako se je dogajalo leto za letom; kadar koli je prišla h Gospodovi hiši, jo je tako žalila, da je jokala in ni jedla. 8 Njen mož Elkaná pa ji je govoril: »Ana, zakaj jokaš? Zakaj ne ješ? Zakaj je tvoje srce žalostno? Ali ti nisem jaz boljši kot deset sinov?«

9 Ko so se v Šilu najedli in napili, se je Ana vzdignila; duhovnik Éli pa je sedèl na stolu pri podboju Gospodovega svetišča. 10 Z bridkostjo v duši je molila h Gospodu in silno jokala. 11 Naredila je zaobljubo in rekla: »Gospod nad vojskami, če se boš hotel ozreti na stisko svoje dekle in se me boš spomnil in ne boš pozabil svoje dekle ter boš dal svoji dekli potomca, ga bom darovala Gospodu za vse dni njegovega življenja in britev naj ne pride na njegovo glavo.«

12 In ko je dolgo molila pred Gospodom, je Éli pazil na njena usta. 13 Ana je govorila v svojem srcu, samo njene ustnice so se premikale, njenega glasu pa ni bilo slišati, zato jo je Éli imel za pijano. 14 Éli ji je torej rekel: »Doklej boš pijana? Strezni se od svojega vina!« 15 Ana je odgovorila: »Ne, moj gospod! Žena potrtega duha sem. Vina in opojne pijače nisem pila, temveč sem izlila svojo dušo pred Gospodom. 16 Nikar ne imej svoje dekle za ničvrednico, kajti iz prevelike žalosti in bridkosti sem doslej govorila.« 17 Éli je odgovoril in rekel: »Pojdi v miru! Bog Izraelov naj ti izpolni željo, ki si jo od njega želela.« 18 Rekla je: »O da bi tvoja služabnica našla milost v tvojih očeh!« In žena je šla svojo pot, jedla je in njen obraz ni bil več potrt.

19 Zjutraj so zgodaj vstali, padli pred Gospodom na kolena, potem so se vrnili in prišli v svojo hišo v Ramo. Elkaná je spoznal svojo ženo Ano in Gospod se je je spomnil. 20 Ko so pretekli dnevi, je Ana spočela in rodila sina. In dala mu je ime Samuel, ker je rekla: »Od Gospoda sem ga želela.«

21 Mož Elkaná je tedaj šel gor z vso svojo hišo, da bi daroval Gospodu praznično klavno daritev in svoj zaobljubni dar. 22 Ana pa ni šla, rekla je namreč svojemu možu: »Ko bom otroka odstavila, ga pripeljem, da se pokaže pred Gospodovim obličjem in ostane tam za vedno.« 23 Njen mož Elkaná ji je rekel: »Stori, kar je dobro v tvojih očeh. Ostani, dokler ga ne odstaviš. Gospod pa naj izpolni svojo besedo.« Žena je ostala in dojila svojega sina, dokler ga ni odstavila. 24 Ko ga je odstavila, ga je peljala s seboj s triletnim juncem vred, s škafom moke in mehom vina; pripeljala ga je v Gospodovo hišo v Šilu, čeprav je bil deček še mlad. 25 Zaklali so junca in pripeljali dečka k Éliju. 26 Rekla je: »O, moj gospod! Kakor živi tvoja duša, moj gospod, jaz sem žena, ki je tukaj pri tebi stala in molila h Gospodu. 27 Za tega dečka sem molila in Gospod mi je izpolnil mojo željo, ki sem jo od njega želela. 28 Pa tudi jaz sem ga zaželela Gospodu; vse dni, ki jih bo živel, naj bo zaželen Gospodu.«

In padel je tam na kolena pred Gospodom.