Ana se zahvaljuje Bogu
2
1 Tedaj je Ana molila s temi besedami:
»Moje srce se raduje v Gospodu,
moj rog Tj. moč in dostojanstvo. se dviga v Gospodu.
Zdaj Dodano. lahko odpiram usta proti svojim sovražnikom,
zakaj veselim se tvoje pomoči.
2 Nihče ni svet kakor Gospod,
zakaj nikogar ni razen tebe,
ni je Skale, kakor je naš Bog.
3 Ne govorite tako ošabno,
iz vaših ust naj izgine predrznost!
Zakaj Gospod je vsevedni Bog,
pri njem se tehtajo dejanja.
4 Lok močnih se zlomi,
slabotni pa se opasujejo z močjo.
5 Siti se udinjajo za kruh,
lačni pa delo odlagajo. Db. pa prenehajo.
Nerodovitna rodi sedemkrat,
mati z mnogimi otroki obnemore.
6 Gospod jemlje in daje življenje,
vodi v podzemlje in vzdiguje iz njega.
7 Gospod deli uboštvo in bogastvo,
ponižuje, pa tudi povišuje.
8 Iz prahu vzdigne neznatnega,
iz blata potegne ubogega,
da ju posadi med kneze
in jima odkaže častni sedež.
Zares, Gospodovi so stebri zemlje,
nanje je postavil zemeljski krog.
9 Korake svojih zvestih varuje,
hudobni pa izginejo v temi,
zakaj človek ne bo uspel s silo.
10 Kateri se upirajo Gospodu, bodo strti,
nanje bo grmel z neba.
Gospod bo sodil vso zemljo;
moč bo podelil svojemu kralju
in vzdignil rog svojemu maziljencu.«
11 Elkaná je šel v svojo hišo v Ramo, deček pa je služil Gospodu pred obličjem duhovnika Élija.
Élijeva sinova
12 Élijeva sinova pa sta bila ničvredneža; nista hotela poznati Gospoda
13 in ne pravice duhovnikov do ljudstva. Kadar je kdo daroval klavno daritev, je prišel duhovnikov služabnik, ko se je meso kuhalo, s trirogljatimi vilicami v roki.
14 Dregal je v kotel ali lonec, v ponev ali skledo: vse, kar je z vilicami vzdignil, je vzel duhovnik zase. Tako sta počenjala z vsemi Izraelci, ki so prihajali tja v Šilo.
15 Celo preden so zažgali tolščo, je prišel duhovnikov služabnik in rekel možu, ki je daroval: »Daj meso, da ga spečem za duhovnika! Ne bo vzel od tebe kuhanega mesa, ampak surovo.«
16 Če mu je mož rekel: »Najprej naj se sežge tolšča, potem si vzemi, kar ti duša poželi,« je rekel: »Ne, takoj daj! Sicer si vzamem s silo.«
17 Greh mladeničev je bil zelo velik pred Gospodovim obličjem, kajti ta moža sta prezirala Gospodovo daritev.
18 Samuel pa je služil pred Gospodovim obličjem, deček, opasan s platnenim efódom.
19 Njegova mati mu je vsako leto napravila majhno suknjo in mu jo prinesla, ko je prišla s svojim možem darovat praznično klavno daritev.
20 Éli je blagoslavljal Elkanája in njegovo ženo, rekoč: »Gospod naj ti dá zarod od te žene namesto zaželenega, ki je bil zaželen Gospodu.« Nato sta šla v svoj kraj.
21 Zares, Gospod je obiskal Ano; spočela je in rodila tri sinove in dve hčeri. Deček Samuel pa je rastel pri Gospodu.
22 Éli se je zelo postaral. Slišal je vse, kar sta počenjala njegova sinova z vsem Izraelom, in da sta ležala z ženskami, ki so služile pri vhodu v shodni šotor.
23 Rekel jima je: »Zakaj počenjata take reči? Od vseh ljudi slišim o teh vajinih hudobijah.
24 Nikar, moja sinova, kajti ni dobro, kar slišim, da zavajata Gospodovo ljudstvo.
25 Če se kdo pregreši proti človeku, se more zanj zavzeti Bog; če pa se kdo pregreši proti Gospodu, kdo se bo zavzel zanj?« Toda nista poslušala glasu svojega očeta, kajti Gospod ju je hotel usmrtiti.
26 Deček Samuel pa je vedno bolj rastel in postajal priljubljen tako pri Gospodu kakor pri ljudeh.
Božji mož napove kazen
27 Tedaj je prišel Božji mož k Éliju in mu rekel: »Tako govori Gospod: Ali se nisem razodel hiši tvojega očeta, ko so bili v Egiptu podložni Dodano. faraonovi hiši?
28 Izbral sem ga izmed vseh Izraelovih rodov sebi za duhovnika, da bi se dvigal k mojemu oltarju, sežigal kadilno daritev in nosil efód pred mojim obličjem. Hiši tvojega očeta sem izročil vse žgalne daritve Izraelovih sinov.
29 Zakaj torej teptate Gr. Zakaj si z nesramnim očesom gledal na. mojo klavno in jedilno daritev, ki sem ju določil za svoje prebivališče? Zakaj ceniš svoja sinova bolj kot mene, da se redite z najboljšimi deli vseh jedilnih daritev mojega ljudstva Izraela?
30 Zato tako govori Gospod, Izraelov Bog: Res sem rekel: Tvoja hiša, hiša tvojega očeta, ti bodo hodili pred mojim obličjem na veke. Toda zdaj, govori Gospod, nikakor ne! Kajti tiste, ki me častijo, častim, kateri pa me zaničujejo, bodo osramočeni.
31 Glej, pridejo dnevi, ko bom odsekal tvojo roko in roko Tj. moč. hiše tvojega očeta, tako da ne bo več starca v tvoji hiši.
32 Potem boš kot ljubosumen nasprotnik gledal na vse, kar se bo dobrega godilo Izraelu, a v tvoji hiši ne bo starca nikoli več. Hebr. nejasno.
33 Slehernega pa ti ne bom iztrebil izpred svojega oltarja, zato da bom slabil tvoje oči in pustil medleti tvojo dušo, a večina tvoje hiše bo pomrla v moški dobi.
34 To pa ti bodi znamenje, ki bo prišlo nad oba tvoja sinova, Hofníja in Pinhása: oba bosta umrla isti dan.
35 Potem si povzdignem zvestega duhovnika, ki bo delal po mojem srcu in po moji duši. Sezidam mu trajno hišo, da bo vedno hodil pred mojim maziljencem.
36 Kdor koli od tvoje hiše bo še ostal, se mu bo prišel klanjat za srebrn novec ali za hlebec kruha ter bo rekel: ›Pripusti me, prosim, h kaki duhovniški službi, da bom imel košček kruha za jed.‹«
|