1 Bil je mož iz Benjamina, Kiš po imenu, sin Abiéla, sinú Cerórja, sinú Behoráta, sinú Afíaha, sinú Benjaminovca, premožen veljak. 2 Imel je sina izbrane lepote, ki mu je bilo ime Savel. Med Izraelovimi sinovi ga ni bilo lepšega od njega. Od ramen navzgor je bil višji od vsega ljudstva.

3 Izgubile pa so se oslice Savlovega očeta Kiša. Tedaj je Kiš rekel svojemu sinu Savlu: »Vzemi s seboj kakšnega hlapca, vzdigni se in pojdi iskat oslice!« 4 In prehodila sta Efrájimsko pogorje, prehodila pokrajino Šalíša, pa jih nista našla. Prehodila sta pokrajino Šaalím, pa nič. Prehodila sta Benjaminovo pokrajino, pa nista našla. 5 Ko sta prišla v pokrajino Cuf, je Savel rekel svojemu hlapcu, ki je bil z njim: »Pojdi, vrniva se! Sicer bo moj oče pozabil na oslice in bo v skrbeh za naju.« 6 Ta mu je rekel: »Glej, prosim, v tem mestu je Božji mož. Ta mož je v časteh. Vse, kar govori, zagotovo pride. Pojdiva zdaj tja, morda nama pove najino pot, po kateri naj greva.« 7 Savel je rekel svojemu hlapcu: »No, pa pojdiva! A kaj naj prineseva možu, ko je kruh v najinih torbah pošel in nimava darila, da ga prineseva Božjemu možu? Kaj imava?« 8 Hlapec je spet odgovoril Savlu in rekel: »Glej, v moji roki se je našla četrtinka srebrnega šekla. Dal jo bom Božjemu možu, da nama pove najino pot.« – 9 Včasih je v Izraelu, ko je šel kdo Boga vpraševat, rekel: »Pojdimo, gremo k vidcu,« kajti kdor se danes imenuje prerok, tega so včasih imenovali videc. – 10 Savel je rekel svojemu hlapcu: »Dobra je tvoja beseda. Pojdi, greva!« In sta šla v mesto, kjer je bil Božji mož.

11 Ko sta šla navzgor po vzpetini v mesto, sta srečala dekleta, ki so šla ven zajemat vodo. Rekla sta jim: »Ali je videc tukaj?« 12 Odgovorile so jima in rekle: »Je – glej, pred tabo. Pohiti zdaj, kajti danes je prišel v mesto, ker ima ljudstvo danes klavno daritev na višini. 13 Brž ko prideta v mesto, ga bosta našla, preden gre na višino k obedu, kajti ljudstvo ne bo jedlo, dokler ne pride, kajti on blagoslovi klavno daritev – šele potem povabljeni jedo. Pojdita zdaj gor, kajti danes ga bosta našla.«

14 Šla sta torej v mesto. Ko sta prišla na sredo mesta, glej, je Samuel prihajal ven, njima naproti, da bi šel na višino. 15 Gospod pa je dan pred Savlovim prihodom razodel Samuelu na uho: 16 »Jutri ob tem času ti pošljem moža iz Benjaminove dežele. Mazili ga za kneza čez moje ljudstvo Izraela. On bo odrešil moje ljudstvo iz roke Filistejcev, kajti ozrl sem se na svoje ljudstvo, ker je njegovo vpitje prišlo k meni.« 17 Ko je Samuel videl Savla, mu je Gospod spregovoril: »Glej, to je mož, o katerem sem ti rekel: ›Ta bo vladal mojemu ljudstvu.‹«

18 Savel je stopil k Samuelu, ki je bil med vrati, in rekel: »Povej mi, prosim, kje je tukaj vidčeva hiša.« 19 Samuel je odgovoril Savlu in rekel: »Jaz sem videc. Pojdi pred menoj na višino in jejta danes z menoj. Zjutraj te odpošljem in ti povem vse, kar imaš v svojem srcu. 20 Zaradi oslic pa, ki so se ti izgubile pred tremi dnevi, ne ženi si jih k srcu, kajti našli so jih. Čigavo pa je vse, po čemer hrepeni Izrael? Mar ne tvoje in vse hiše tvojega očeta?« 21 Savel je odgovoril in rekel: »Ali nisem Benjaminovec, iz enega najmanjših Izraelovih rodov? In moja rodbina je najbolj neznatna od vseh rodbin Benjaminovega rodu. Zakaj si mi govoril takšno besedo?«

22 Samuel je vzel Savla in njegovega hlapca, ju pripeljal v dvorano in jima dal prostor na čelu povabljenih, bilo jih je kakih trideset mož. 23 Samuel je rekel kuharju: »Daj kos, ki sem ti ga dal in za katerega sem ti rekel: ›Postavi si ga na stran.‹« 24 Kuhar je dvignil stegno in zgornji del, položil pred Savla ter rekel: »Glej, kar je bilo ohranjeno, je položeno predte. Jej, kajti za ta določeni čas je bilo ohranjeno zate, ko je rekel: ›Povabil sem ljudstvo.‹«

In Savel je tisti dan jedel s Samuelom. 25 Ko so prišli z višine v mesto, je govoril s Savlom na strehi. 26 Zjutraj so bili zgodaj pokonci. Ko je vstajal jutranji svit, je Samuel poklical Savla, ki je bil na strehi; rekel je: »Vstani, da te odpošljem.« Savel je vstal in oba, on in Samuel, sta odšla ven. 27 Ko sta prišla do konca mesta, je Samuel rekel Savlu: »Reci hlapcu, naj gre naprej pred nama,« – in je šel naprej – »ti pa zdaj postoj, da ti dam slišati Božjo besedo.«