3
1 Ker nismo več mogli strpeti, smo sklenili ostati v Atenah sami,
2 k vam pa smo poslali Timóteja, našega brata in Božjega sodelavca pri Kristusovem evangeliju, da bi vas utrdil in spodbudil v vaši veri,
3 tako da bi se nihče ne pustil vznemirjati v teh stiskah. Sami namreč veste, da smo za to postavljeni:
4 že ko smo bili pri vas, smo vam napovedovali, da bomo trpeli stisko, kakor veste, da se je tudi zgodilo.
5 Zato tudi jaz nisem več strpel in sem dal poizvedeti, kako je z vašo vero, ali vas ni morda skušal skušnjavec in pojde naš trud v nič.
6 Pravkar pa se je od vas vrnil Timótej in nam prinesel veselo sporočilo o vaši veri in o vaši ljubezni in kako nas imate zmeraj v lepem spominu ter nas želite videti, kakor želimo tudi mi vas.
7 Zato, bratje, ste nas s svojo vero potolažili v vsej naši bridkosti in stiski.
8 Saj zdaj spet živimo, da le vi stojite trdno v Gospodu.
9 Le kako naj se zahvalimo Bogu glede vas za vse veselje, ki ga zaradi vas čutimo pred našim Bogom?
10 Noč in dan prosimo z vso gorečnostjo, da bi mogli videti vaše obličje in dopolniti, kar še manjka vaši veri.
11 Sam Bog pa in naš Oče ter naš Gospod Jezus naj usmeri našo pot k vam.
12 Vam pa naj Gospod nakloni rast in preobilje v ljubezni, s katero ljubite s katero ljubite: dodano. drug drugega in vse, prav kakor jo čutimo jo čutimo: dodano. mi do vas,
13 da bi tako utrdil vaša srca, da bodo neoporečna v svetosti pred Bogom in našim Očetom, ko pride naš Gospod Jezus z vsemi svojimi svetimi. Amen. Manjka v nekaterih rkp.
|