|
Drugo pismo Korinčanom
Pozdrav
1
1 Pavel, po Božji volji apostol Kristusa Jezusa, in brat Timótej Božji Cerkvi, ki je v Korintu, kakor tudi vsem svetim, ki so po vsej Ahaji.
2 Milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa.
Pavlova zahvala po preizkušnji
3 Slavljen Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe.
4 On nas tolaži v vsaki naši stiski, tako da moremo mi tolažiti tiste, ki so v kakršni koli stiski, in sicer s tolažbo, s kakršno nas same tolaži Bog.
5 Kakor namreč Kristusovo trpljenje za nas presega meje, tako po Kristusu prekipeva tudi naša tolažba.
6 Če smo v stiskah, smo v vašo tolažbo in odrešenje. Če nas kaj tolaži, nas tolaži v vašo tolažbo, ki deluje v potrpežljivem prenašanju istega trpljenja, ki ga prenašamo tudi mi.
7 Naše upanje glede vas je trdno, ker vemo, da ste z nami deležni tudi tolažbe, kakor ste z nami deležni trpljenja.
8 Nočemo namreč, bratje, da bi vi ne vedeli za našo stisko, ki nas je zadela v Aziji. Čez mero in čez naše moči nas je obtežila, tako da smo obupali celo nad življenjem.
9 Da, sami v sebi smo sprejeli smrtno obsodbo, da ne bi več zaupali vase, ampak v Boga, ki obuja mrtve.
10 On nas je rešil iz tako velike smrtne nevarnosti. In še nas bo reševal. Vanj zaupamo in še nas bo rešil,
11 ker nas z drugimi tudi vi podpirate z molitvijo. In tako se za nas  Različica vas. veliko ljudi z marsičim zahvaljuje za milostni dar, ki nam je bil podeljen.
Pavel odloži obisk
12 Naš ponos je pričevanje naše vesti, in sicer: v svetu in še posebno pri vas smo živeli v preprostosti Različica svetosti. in Božji iskrenosti, torej ne v meseni modrosti, ampak v Božji milosti.
13 Pišemo vam namreč samo to, kar lahko berete in tudi spoznavate. Seveda pa upam, da boste do konca spoznali,
14 kakor ste nas deloma že spoznali, da smo namreč mi vam v ponos, kakor boste vi nam v ponos na dan našega Gospoda Jezusa.
15 V tem prepričanju sem hotel najprej priti k vam, da bi vi v drugo prejeli milost. Različica veselje.
16 Od vas sem hotel odpotovati v Makedonijo in iz Makedonije spet priti k vam, da bi me vi preskrbeli za potovanje v Judejo.
17 Sem mar res lahkomiselno ravnal, če sem se odločil tako? Mar po mesu Tj. po človeških merilih. sklenem, kar sklenem? Je pri meni moj »da«, »da« hkrati tudi »ne«, »ne«?
18 Kakor je Bog zvest: naša beseda do vas ni »da« in hkrati »ne«,
19 saj Božji Sin Jezus Kristus, ki je bil med vami oznanjen po nas, po meni, Silvánu in Timóteju, ni postal »da« in hkrati »ne«, ampak se je v njem zgodil »da«.
20 Vse Božje obljube imajo v njem svoj »da«. Zato se po njem prek nas dviga k Bogu v slavo tudi »amen«. Tj. ‘res je’.
21 Nas skupaj z vami utrjuje za Kristusa in nas mazili Bog,
22 ki nam je tudi vtisnil pečat in v naša srca položil poroštvo Duha.
23 Boga kličem za pričo in prisegam pri svojem življenju, Db. svoji duši. da v Korint samo zato nisem več šel, ker sem vam prizanašal.
24 Saj vendar ne gospodujemo nad vašo vero. Nasprotno, sodelavci pri vašem veselju smo, ker že trdno stojite v veri.
|
