|
2
1 Vendar sem sklenil sam pri sebi, da ne bom ponovno z žalostjo hodil k vam.
2 Če vam jaz povzročam žalost, le kdo bo razveselil mene, če ne tisti, ki bi mu jaz povzročil žalost?
3 In prav zato vam to pišem, da mi ob mojem prihodu ne bi povzročili žalosti tisti, ki bi me morali razveseliti. O vas sem namreč prepričan, da je moje veselje tudi veselje vas vseh.
4 Pišem vam namreč iz velike stiske in tesnobe srca in v mnogih solzah, vendar ne zato, ker bi vas hotel prizadeti, ampak da bi spoznali ljubezen, ki jo imam prav posebno do vas.
Odpuščanje za žalitve
5 Če je kdo povzročil žalost, je ni povzročil le meni, ampak do neke mere vam vsem, čeprav ne bi rad pretiraval.
6 Takemu zadostuje tisti ukor, ki mu ga naloži večina.
7 Zato mu vi raje odpustite in ga potolažite, da takega človeka morda ne bi použila prevelika žalost.
8 Prosim vas tudi, da potrdite ljubezen do njega.
9 Saj sem vam prav zato tudi pisal, da bi spoznal vašo preizkušenost, če ste res v vsem poslušni.
10 Komur namreč vi odpustite, odpuščam tudi jaz. Kar pa sem jaz odpustil – če sem kaj odpustil –, sem odpustil zaradi vas, pred Kristusovim obličjem,
11 da nas ne bi ukanil satan. Njegove misli pa nam niso neznane.
Pavlova zaskrbljenost in olajšanje
12 Prišel sem v Troádo, da bi oznanjal Kristusov evangelij. A čeprav so mi bila v Gospodu vrata odprta,
13 se moj duh ni mogel umiriti, ker nisem našel svojega brata Tita. Zato sem se poslovil od njih in odšel v Makedonijo.
14 Hvala Bógu, ki nas v Kristusu kar naprej venča z zmagoslavjem in ki po nas razširja po vseh krajih blag vonj njegovega spoznanja.
15 Za Boga smo namreč blag Kristusov vonj, tako med tistimi, ki so na poti rešitve, kakor med tistimi, ki so na poti pogubljenja,
16 za ene vonj po smrti – v smrt, za druge vonj po življenju – v življenje.
Le kdo je za to zmožen?
17 Mi vsaj nismo kakor množica tistih,  Različica kakor preostali. ki kupčujejo z Božjo besedo. Mi govorimo iz iskrenosti, kakor iz Boga, pred Bogom, v Kristusu.
|
