1 Aháb je imel v Samariji sedemdeset sinov. Jehú je napisal pismo in ga poslal v Samarijo jezreélskim poglavarjem, starešinam in vzgojiteljem Ahábovih sinov. Rekel je: 2 »Zdaj pa, brž ko pride to pismo do vas, pri vas so namreč sinovi vašega gospodarja, z vami pa so tudi bojni vozovi, konji, utrjena mesta in orožje, 3 izberite najboljšega in najbolj zmožnega izmed sinov vašega gospodarja, posadite ga na prestol njegovega očeta in se bojujte za hišo svojega gospodarja!« 4 Silno so se prestrašili in so rekli: »Glej, dva kralja nista mogla obstati pred njim, kako bomo obstali mi!« 5 Dvorni oskrbnik, mestni poglavar, starešine in vzgojitelji so zato Jehúju poslali sporočilo in rekli: »Tvoji služabniki smo, storili bomo vse, kar nam boš ukazal, nikogar ne bomo postavljali za kralja. Naredi, kar je dobro v tvojih očeh!« 6 Tedaj jim je napisal drugo pismo in rekel: »Če ste na moji strani in meni poslušni, obglavite sinove svojega gospodarja in pridite jutri ob tem času k meni v Jezreél!« Kraljevih sinov pa je bilo sedemdeset; bivali so pri mestnih velikaših, ki so jih vzgajali. 7 Ko je pismo prišlo do njih, so prijeli kraljeve sinove in vseh sedemdeset pomorili. Njihove glave so deli v košare in mu jih poslali v Jezreél. 8 Prišel je odposlanec in mu sporočil, da so prinesli glave kraljevih sinov. On pa je rekel: »Do jutra jih denite v dveh kupih pred mestna vrata!« 9 Zjutraj je šel ven, se postavil in rekel vsemu ljudstvu: »Vi ste pravični. Glejte, jaz sem se zarotil proti svojemu gospodarju in ga ubil. Kdo pa je pobil vse te? 10 Vedite torej, da ni padla na tla nobena Gospodova beseda, ki jo je Gospod govoril Ahábovi hiši! Gospod je storil, kar je govoril po svojem služabniku Eliju.« 11 Jehú je pobil vse, ki so še ostali od Ahábove hiše v Jezreélu, vse njegove velikaše, znance in duhovnike, in mu ni pustil niti enega samega za ostanek.

12 Zatem se je Jehú odpravil in šel v Samarijo. Ko je bil na poti v Bet Eked Roím, 13 je Jehú naletel na brate Judovega kralja Ahazjája in je rekel: »Kdo ste?« Rekli so: »Ahazjájevi bratje smo. Obiskat gremo kraljeve sinove in sinove kraljice matere.« 14 Rekel je: »Zgrabite jih žive!« In zgrabili so žive ter jih pomorili pri vodnjaku v Bet Ekedu: dvainštirideset mož; nobenemu izmed njih ni prizanesel.

15 Ko je odšel od tam, je naletel na Rehábovega sina Jonadába, ki mu je prišel naproti. Pozdravil ga je in mu rekel: »Ali je tvoje srce iskreno, kakor je moje srce do tvojega srca?« Jonadáb je rekel: »Je.« – »Če je tako, mi daj roko!« In ko mu jo je podal, ga je vzel k sebi na voz 16 in rekel: »Pojdi z mano, da boš videl mojo gorečnost za Gospoda!« Peljali so ga torej na njegovem vozu. 17 Ko je prišel v Samarijo, je pobil vse, kar jih je ostalo od Ahábovega rodu v Samariji, tako da ga je iztrebil, po besedi, ki jo je Gospod govoril Eliju.

18 Jehú je nato zbral vse ljudstvo in jim rekel: »Aháb je malo častil Báala, Jehú pa ga bo močno počastil! 19 Zato skličite k meni vse Báalove preroke, vse njegove služabnike in vse njegove duhovnike! Nobeden ne sme manjkati, kajti Báalu hočem prirediti veliko daritev. Kdor se je ne bo udeležil, ne bo ostal živ!« Jehú pa je to delal zvijačno, da bi uničil Báalove častilce. 20 Potem je rekel: »Priredite slovesen shod v čast Báalu!« In oklicali so ga. 21 Jehú je razposlal glasnike po vsem Izraelu. Prišli so vsi Báalovi častilci; nikogar ni bilo, ki bi ne bil prišel. Šli so v Báalovo hišo in hiša se je napolnila do kraja. 22 Potem je ukazal tistemu, ki je skrbel za obredna oblačila: »Prinesi oblačila vsem Báalovim častilcem!« In prinesel jim je oblačila. 23 Tedaj je šel Jehú z Rehábovim sinom Jonadábom v Báalovo hišo in rekel Báalovim častilcem: »Dobro poglejte, da ne bo tu med vami katerega izmed Gospodovih častilcev, marveč samo Báalovi!« 24 Pristopila sta torej, da bi opravila klavne in žgalne daritve.

Jehú pa je postavil zunaj osemdeset mož in rekel: »Kdor bo pustil, da uide kateri izmed mož, ki vam jih izročam, bo dal svoje življenje za njegovo življenje!« 25 Ko je Jehú končal žgalno daritev, je ukazal stražarjem in pribočnikom: »Vstopite in jih pobijte, nobeden naj ne uide!« Stražarji in pribočniki so jih pobili z ostrim mečem, jih pometali ven, vdrli v svetišče Báalove hiše, 26 spravili stebre iz Báalove hiše in jih sežgali. 27 Razdrobili so Báalov kip ter razdejali Báalovo hišo in naredili iz nje stranišča, kakor so še danes.

28 Tako je Jehú iztrebil Báala iz Izraela. 29 Ni pa se odvrnil od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, v katere je bil ta zapeljal Izraela: od zlatih telet v Betelu in Danu. 30 Gospod je rekel Jehúju: »Ker si dobro opravil, kar je prav v mojih očeh, in si storil Ahábovi hiši povsem po moji volji, bodo tvoji sinovi do četrtega rodu sedeli na Izraelovem prestolu.« 31 Vendar se Jehú ni potrudil, da bi se z vsem srcem držal postave Gospoda, Izraelovega Boga; ni se odvrnil od Jerobeámovih grehov, v katere je bil ta zapeljal Izraela.

32 Tiste dni je Gospod začel klestiti Izraela. Hazaél jih je porazil v vseh izraelskih mejnih krajinah 33 vzhodno od Jordana z vso gileádsko deželo, z Gádovci, Rúbenovci in Manásejevci od Aroêrja ob potoku Arnónu, torej v Gileádu in Bašánu. 34 Druga Jehújeva dela, vse, kar je napravil, in vse njegovo junaštvo – mar ni to zapisano v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev? 35 Ko je Jehú legel k svojim očetom, so ga pokopali v Samariji. Namesto njega je postal kralj njegov sin Joaház. 36 Jehú je kraljeval nad Izraelom v Samariji osemindvajset let.