|
Ezekíja se posvetuje z Izaijem
19
1 Ko je kralj Ezekíja to slišal, je pretrgal svoja oblačila, se ogrnil v raševino in šel v Gospodovo hišo.
2 Poslal je dvornega oskrbnika Eljakíma, pisarja Šebnája in starešine duhovnikov, ogrnjene v raševino, k Amócovemu sinu, preroku Izaiju.
3 Rekli so mu: »Tako govori Ezekíja: ›Dan stiske, kazni in sramote je ta dan! Otroci so že prišli do poroda, ni pa moči, da bi se rodili.
4 Morda je Gospod, tvoj Bog, prisluhnil besedam Rabšakéja, ki ga je njegov gospodar, asirski kralj, poslal zasramovat živega Boga, in ga bo kaznoval za besede, ki jih je Gospod, tvoj Bog, slišal. Zato vzdigni molitev za ostanek, ki se še najde!‹«
5 Ko so služabniki kralja Ezekíja prišli k Izaiju,
6 jim je Izaija rekel: »Takole recite svojemu gospodarju: Tako govori Gospod: ›Ne boj se zaradi besed, ki si jih slišal in so me z njimi sramotili služabniki asirskega kralja!
7 Glej, dal mu bom duha, da bo slišal novico in se vrnil v svojo deželo, v njegovi deželi pa ga bom pustil pasti pod mečem.‹«
Sanheríbova ponovna grožnja
8 Rabšaké se je vrnil in našel asirskega kralja v boju z Libno. Slišal je namreč, da je bil odrinil iz Lahíša.
9 Ko pa je slišal govorico o etiopskem  Ali nubijskem; db. kušíjskem. kralju Tirháku: »Glej, napotil se je, da bi se bojeval proti tebi!«, je znova poslal k Ezekíju odposlance in rekel:
10 »Tole recite Judovemu kralju Ezekíju: ›Naj te ne zavaja tvoj Bog, ki vanj zaupaš in praviš: Jeruzalem ne bo dan v roke asirskemu kralju.
11 Glej, sam si slišal, kaj so asirski kralji storili vsem deželam, ko so jih z zakletvijo pokončali. In ti naj bi se rešil?
12 Mar so bogovi narodov rešili nje, ki so jih uničili moji očetje: prebivalce Gozána, Harána, Recefa in sinove Edena, ki so bili v Telasárju?
13 Kje je kralj Hamáta, kralj Arpáda, kralj mesta Sefarvájima, Hene in Avája?‹«
Ezekíja moli v templju
14 Ezekíja je vzel pisanje iz rok odposlancev in ga prebral. Nato je Ezekíja šel v Gospodovo hišo in ga razgrnil pred Gospodom.
15 Potem je Ezekíja molil pred Gospodom in rekel: »Gospod, Izraelov Bog, ki prestoluješ med kerubi! Ti si Bog, ti edini, vsem kraljestvom na zemlji. Ti si naredil nebo in zemljo.
16 Napni, Gospod, uho in prisluhni! Odpri, Gospod, oči in poglej! Poslušaj besede, ki jih je poslal Sanheríb, da bi osramotil živega Boga!
17 Res so, Gospod, asirski kralji opustošili narode in njihove dežele,
18 njihove bogove pa pometali v ogenj. Saj to niso bogovi, temveč delo človeških rok, les in kamen; zato so jih mogli uničiti.
19 Zdaj torej, Gospod, naš Bog, nas vendar reši iz njegovih rok, da bodo vsa kraljestva na zemlji spoznala, da si ti, Gospod, edini Bog!«
Izaijev odgovor Ezekíju
20 Tedaj je Amócov sin Izaija poslal Ezekíju sporočilo in rekel: Tako govori Gospod, Izraelov Bog: »Kar si molil k meni glede asirskega kralja Sanheríba, sem slišal.«
21 Tole je beseda, ki jo je Gospod govoril o njem:
»Posmehuje se ti, zaničuje te
devica, hči sionska,
z glavo maje za teboj
hči jeruzalemska.
22 Koga si sramotil in žalil,
proti komu si povzdignil glas
in ošabno vzdignil oči?
Proti Izraelovemu Svetemu!
23 Po svojih odposlancih si sramotil Gospoda.
Rekel si: ›S svojimi številnimi vozovi
sem se povzpel na višave gora,
na skrajna področja Libanona;
posekal sem njegove najvišje cedre,
njegove izbrane ciprese.
Prišel sem do najbolj odmaknjenega prenočišča,
do njegovega najgostejšega gozda.
24 Izkopal sem vodnjake
in pil vodo na tujem,
s stopalom svojih nog posušil
vse egiptovske veletoke.‹
25 Kaj nisi slišal:
iz daljave sem to pripravljal,
od nekdanjih dni sem to oblikoval,
zdaj sem to privedel:
da zrušiš v kupe razvalin
utrjena mesta.
26 Zato so njihovi prebivalci onemogli,
preplašili so se in osramotili;
postali so bilje na polju,
mlado zelišče,
trava po strehah, ki uvene,
preden se vzdigne.
27 Poznam tvoj počitek,
tvoj odhod in prihod,
tvoje divjanje proti meni.
28 Ker divjaš proti meni
in se je tvoja prevzetnost vzpela do mojih ušes,
ti bom dal svoj obroček v nos,
svojo brzdo v usta
in te odpeljal po poti,
po kateri si prišel.«
Znamenje Božjega varstva
29 »To naj ti bo v znamenje: letos boste jedli, kar podraste; drugo leto, kar zraste na ledini; tretje leto pa sejte in žanjite, zasajajte vinograde in jejte njihov sad.
30 Rešenci Judove hiše, ki bodo preostali, bodo spet poganjali korenine navzdol in prinašali sad navzgor.
31 Kajti iz Jeruzalema bo vzniknil ostanek, rešenci z gore Sion. Gospodova gorečnost bo to storila.
32 Zato Gospod tako govori o asirskem kralju: Ne bo prišel v to mesto ne ustrelil tja puščice, ne bo se mu približal s ščitom ne nasul nasipa proti njemu.
33 Po poti, po kateri je prišel, bo šel nazaj, v to mesto pa ne bo prišel, govori Gospod.
34 Branil bom to mesto, da ga rešim, zaradi sebe in zaradi Davida, svojega služabnika.«
Sanheríbov konec
35 Tisto noč je prišel Gospodov angel in v asirskem taboru pobil sto petinosemdeset tisoč mož. Ko so zjutraj vstali, glej, so vsi bili trupla, mrliči.
36 Tedaj je asirski kralj Sanheríb odrinil, šel in se vrnil; ostal je v Ninivah.
37 Ko je molil v templju svojega boga Nisróha, sta ga njegova sinova Adraméleh in Sarécer z mečem ubila. Ta dva sta se zatekla v deželo Ararát, namesto njega pa je postal kralj njegov sin Asarhadón.
|
