1 Tiste dni je Ezekíja zbolel na smrt. K njemu je prišel prerok Izaija, Amócov sin, in mu rekel: »Tako govori Gospod: Daj ukaze za svojo hišo, kajti umrl boš, ne boš preživel!« 2 Ta pa je svoj obraz obrnil k steni in molil h Gospodu: 3 »Oh, Gospod, spomni se, da sem hodil pred tvojim obličjem v zvestobi in s celim srcem, da sem delal, kar je dobro v tvojih očeh!« In Ezekíja je glasno jokal.

4 Izaija pa še ni odšel iz srednjega dvora, ko se mu je zgodila Gospodova beseda, rekoč: 5 »Vrni se in reci Ezekíju, knezu mojega ljudstva: Tako govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: Slišal sem tvojo molitev, videl tvoje solze. Glej, ozdravil te bom; tretji dan boš šel gor v Gospodovo hišo. 6 Tvojim dnem bom pridal petnajst let. Rešil bom tebe in to mesto iz rok asirskega kralja in branil to mesto zaradi sebe in zaradi Davida, svojega služabnika.« 7 Nato je Izaija rekel: »Prinesite smokvino pogačo!« Prinesli so jo, jo položili na bulo in je oživel.

8 Ezekíja pa je rekel Izaiju: »Kaj je znamenje, da me bo Gospod ozdravil in bom tretji dan šel gor v Gospodovo hišo?« 9 Izaija je rekel: »To naj ti bo znamenje od Gospoda, da bo Gospod izpolnil, kar je rekel: ali naj se senca pomakne za deset stopnic naprej, ali naj gre deset stopnic nazaj?« 10 Ezekíja je dejal: »Senca se zlahka pomakne za deset stopnic naprej; a naj se rajši pomakne za deset stopnic nazaj!« 11 Prerok Izaija je tedaj klical h Gospodu in ta je pomaknil senco na stopnicah, ki se spušča po Aházovem stopnišču, za deset stopnic nazaj.

12 Tisti čas je poslal babilonski kralj Merodáh Baladán, Baladánov sin, Ezekíju pisma in dar, ker je slišal, da je bil Ezekíja bolan. 13 Ezekíja se je odposlancev razveselil in jim razkazal vso zakladnico, srebro in zlato, dišave in dragocena olja, hišno orožarno in vse, kar se je našlo v njegovih zakladnicah. Ni bilo stvari v njegovi hiši in po vsej njegovi oblasti, katere bi jim Ezekíja ne bil pokazal. 14 Tedaj je prišel h kralju Ezekíju prerok Izaija in mu rekel: »Kaj so rekli ti možje in od kod so prišli k tebi?« Ezekíja je rekel: »Iz daljne dežele so prišli, iz Babilona.« 15 Pa je rekel: »Kaj so videli v tvoji hiši?« Ezekíja je rekel: »Vse, kar je v moji hiši, so videli. Ni je stvari v mojih zakladnicah, katere jim ne bi bil pokazal.«

16 Tedaj je Izaija rekel Ezekíju: »Poslušaj Gospodovo besedo: 17 ›Glej, pridejo dnevi, ko bo vse, kar je v tvoji hiši in kar so tvoji očetje nabrali do tega dne, odneseno v Babilon. Nič ne bo ostalo, govori Gospod. 18 Nekaj tvojih sinov, ki se ti bodo rodili, bodo vzeli, da bodo za strežaje na dvoru babilonskega kralja.‹« 19 Ezekíja je rekel Izaiju: »Gospodova beseda, ki si jo govoril, je dobra.« Rekel si je namreč: »Prav, da bosta le v mojih dneh mir in varnost!«

20 Druga Ezekíjeva dela, vse njegovo junaštvo, kako je napravil vodni zbiralnik in vodovod ter napeljal vodo v mesto – mar ni to zapisano v knjigi Letopisi Judovih kraljev? 21 Ko je Ezekíja legel k svojim očetom, je namesto njega postal kralj njegov sin Manáse.