1 Naamán, vojskovodja arámskega kralja, je bil velik mož pri svojem gospodarju in zelo ugleden, kajti po njem je Gospod naklonil Arámcem zmago. Toda mož, hraber vojščak, je postal gobav. 2 Ko so Arámci šli na vojni pohod, so pripeljali iz izraelske dežele majhno deklico, da je stregla Naamánovi ženi. 3 Pa je rekla svoji gospodarici: »O, ko bi bil moj gospod pri preroku, ki je v Samariji! Tedaj bi ga ozdravil njegove gobavosti.« 4 Prišel je, sporočil svojemu gospodarju in rekel: »To in to je rekla deklica, ki je iz izraelske dežele.« 5 Arámski kralj je rekel: »Le pojdi, jaz pa bom poslal pismo izraelskemu kralju.«

Odpravil se je torej na pot, vzel s seboj deset talentov srebra, šest tisoč zlatnikov in deset prazničnih oblačil. 6 Izraelskemu kralju je izročil pismo s tole vsebino: »Zdaj torej, ko pride to pismo do tebe, glej, sem poslal k tebi svojega služabnika Naamána, da ga ozdraviš njegove gobavosti.« 7 Ko je izraelski kralj pismo prebral, je pretrgal svoja oblačila in rekel: »Sem mar jaz Bog, da bi mogel usmrtiti in oživiti, ko ta pošilja k meni nekoga, da ga ozdravim gobavosti! Spoznajte vendar in sprevidite, da se hoče spreti z menoj!«

8 Ko pa je Božji mož Elizej slišal, da je izraelski kralj pretrgal svoja oblačila, je kralju poslal sporočilo in rekel: »Zakaj si pretrgal oblačila? Naj pride k meni pa bo vedel, da je prerok v Izraelu!« 9 Prišel je torej Naamán s svojimi konji in z vozovi in se ustavil pri vratih Elizejeve hiše. 10 Elizej je poslal k njemu sla z naročilom: »Pojdi in se sedemkrat umij v Jordanu, pa se ti meso povrne in boš čist.« 11 Toda Naamán se je razjezil, odšel in rekel: »Glej, rekel sem si, da bo gotovo prišel ven, se ustopil in klical ime Gospoda, svojega Boga, mahal z roko nad bolnim mestom in tako ozdravil gobavost. 12 Mar nista damaščanski reki Abána in Parpár boljši kot vse izraelske vode? Ali se ne bi mogel v njiju umiti in se tako očistiti?« Obrnil se je in razburjen odšel. 13 Njegovi služabniki pa so pristopili in mu govorili; rekli so: »Oče, ko bi ti prerok ukazal kaj težkega, mar ne bi tega storil? Koliko bolj, ko ti je naročil: Umij se in boš čist!« 14 Tedaj je šel in se sedemkrat potopil v Jordanu, po besedi Božjega moža. In njegovo meso je spet postalo kakor meso majhnega dečka; bil je čist.

15 Potem se je z vsem spremstvom vrnil k Božjemu možu. Ko je prišel, je stopil predenj in rekel: »Zdaj vem, da na vsej zemlji ni Boga razen v Izraelu. Sprejmi zdaj, prosim, darilo od svojega služabnika!« 16 Elizej je rekel: »Kakor živi Gospod, pred katerim stojim, ničesar ne vzamem!« In čeprav ga je silil, naj vzame, je odklonil. 17 Potem je Naamán rekel: »Če ne, pa naj dajo tvojemu služabniku tovor zemlje za dva mezga, kajti tvoj služabnik ne bo več daroval žgalne in klavne daritve nobenim drugim bogovom razen Gospodu. 18 Tole pa naj Gospod oprosti tvojemu služabniku: Kadar bo šel moj gospodar v Rimónovo hišo molit in se bo opiral na mojo roko, se bom tudi jaz poklonil v Rimónovi hiši. Da se bom poklonil v Rimónovi hiši, to naj Gospod oprosti tvojemu služabniku.« 19 Elizej mu je rekel: »Pojdi v miru!«

Ko je od njega napravil že kos poti, 20 si je Gehazí, služabnik Božjega moža Elizeja, rekel: »Poglej, moj gospodar je prizanesel temu Arámcu Naamánu, da ni vzel iz njegove roke, kar je prinesel. Kakor živi Gospod, stekel bom za njim in bom kaj vzel od njega.« 21 Gehazí je torej pohitel za Naamánom. Ko je Naamán videl, da nekdo teče za njim, je skočil z voza, mu šel naproti in rekel: »Je mir s teboj?« 22 Oni je rekel: »Mir. Moj gospodar me pošilja s sporočilom: ›Glej, pravkar sta prišla k meni z Efrájimskega pogorja dva mladeniča izmed preroških sinov. Daj jima, prosim, talent srebra in dvoje prazničnih oblačil!‹« 23 Naamán je rekel: »Izvoli vzeti dva talenta!« Prisilil ga je in zavezal dva talenta srebra v dve vreči in še dvoje prazničnih oblačil. Dal jih je dvema svojima hlapcema, da sta jih nosila pred njim. 24 Ko je prišel do griča, je to vzel iz njunih rok in shranil v hiši. Odslovil je moža in sta odšla.

25 Potem je prišel in se postavil pred svojega gospodarja. Elizej mu je rekel: »Od kod prihajaš, Gehazí?« Rekel je: »Tvoj služabnik ni šel nikamor.« 26 Tedaj mu je rekel: »Mar nisem bil v duhu poleg, ko je nekdo stopil s svojega voza in ti šel naproti? Je mar čas, da jemlješ denar, da jemlješ obleke pa oljčne nasade in vinograde, ovce in vole, hlapce in dekle? 27 Naamánove gobe naj se držijo tebe in tvojih potomcev na veke!« In odšel je od njega gobav kakor sneg.