1 Amacjá je imel petindvajset let, ko je postal kralj, in devetindvajset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Joadána; bila je iz Jeruzalema. 2 Delal je, kar je prav v Gospodovih očeh, vendar ne z vsem srcem. 3 Brž ko si je utrdil kraljevo oblast, je ubil služabnika, ki sta umorila kralja, njegovega očeta. 4 Njunih sinov pa ni usmrtil – kakor je zapisano v postavi, v Mojzesovi knjigi, kjer je Gospod zapovedal in rekel: »Očetje naj ne umrejo zaradi otrok in otroci naj ne umrejo zaradi očetov, ampak vsak naj umre za svoj greh!«

5 Amacjá je sklical Judovce in jih po družinah, vse Judovce in Benjaminovce, dodelil poveljnikom tisočnij in stotnij. Preštel je dvajsetletnike in navzgor ter ugotovil, da je tristo tisoč nabornikov, ki so sposobni iti na vojsko in vihteti sulico in ščit. 6 Vrh tega je za sto talentov srebra najel sto tisoč hrabrih vojakov iz Izraela. 7 Toda k njemu je prišel Božji mož in rekel: »Kralj, nikar naj ne hodi s teboj Izraelova vojska, kajti Gospod ni z Izraelom, z nobenimi Efrájimci! 8 Raje pojdi sam ter se pripravi in okrepi za bitko, sicer te Bog vrže na tla pred sovražnikom, kajti Bog ima moč, da ti pomaga ali pa te zavrže.« 9 Amacjá je rekel Božjemu možu: »Kaj pa naj bo s sto talenti, ki sem jih dal izraelskim četam?« Božji mož je rekel: »Gospod ti more dati veliko več kakor to.« 10 Amacjá je torej odslovil čete, ki so prišle iz Efrájima k njemu, in jih poslal domov. Zelo so se razjezili nad Judovci in se vrnili domov silno jezni.

11 Amacjá pa je svoje ljudstvo pogumno vodil v boj, šel v Ge Melah in potolkel deset tisoč Seírcev. 12 Deset tisoč pa so jih Judovci živih ujeli, jih pripeljali na vrh pečine in pahnili z vrha pečine, da so se vsi raztreščili. 13 Čete pa, ki jih je Amacjá odpustil, da niso šle z njim v boj, so vdrle v Judova mesta od Samarije do Bet Horóna, pobile v njih tri tisoč ljudi ter naropale veliko plena.

14 Ko se je Amacjá po bitki z Edómci vrnil in prinesel bogove Seírcev, si jih je postavil za bogove, molil pred njimi in jim zažigal kadilo. 15 Zato se je vnela Gospodova jeza zoper Amacjája. Poslal je k njemu preroka, da mu je rekel: »Zakaj si se zatekel k bogovom ljudstva, ki svojega ljudstva niso mogli rešiti iz tvoje roke?« 16 Ko je še govoril, mu je kralj rekel: »Smo te mar postavili za kraljevega svetovalca? Nehaj! Čemu naj te dam ubiti?« Prerok je nehal, vendar je rekel: »Vem, da te je Bog sklenil pokončati, ker si to storil in nisi poslušal mojega nasveta.«

17 Potem se je Judov kralj Amacjá posvetoval, poslal Izraelovemu kralju Joášu, Joaházovemu sinu in Jehújevemu vnuku, sporočilo in rekel: »Pridi, da se pomeriva!« 18 Izraelov kralj Joáš pa je Judovemu kralju Amacjáju poslal sporočilo in rekel: »Libanonski osat je cedri libanonski sporočil: ›Daj svojo hčer mojemu sinu za ženo!‹ Pa je privihrala mimo libanonska divjad in pomendrala osat. – 19 Rekel si si: ›Glej, potolkel si Edómce!‹ In tvoje srce se je prevzelo in zahlepelo po slavi. Ostani vendar doma! Zakaj siliš v nesrečo in hočeš pasti sam in Juda s teboj?«

20 Amacjá pa ni poslušal – kajti Bog je sklenil, da jih da v sovražnikove roke, ker so se zatekli k edómskim bogovom. 21 In prišel je Izraelov kralj Joáš in pomerila sta se, on in Judov kralj Amacjá, pri Bet Šemešu na Judovem. 22 Juda je bil poražen pred Izraelom, zato so zbežali vsak v svoj šotor. 23 Judovega kralja Amacjája, Joáševega sina in Joaházovega vnuka, pa je Izraelov kralj Joáš pri Bet Šemešu ujel in ga pripeljal v Jeruzalem. Podrl je štiristo komolcev jeruzalemskega obzidja, od Efrájimovih do Vogalnih vrat. 24 Vzel je vse zlato in srebro in vse posode, ki so jih našli v Božji hiši, pri Obéd Edómu, in zaklade kraljeve hiše, pa še talce, in se vrnil v Samarijo.

25 Judov kralj Amacjá, Joášev sin, je živel po smrti Izraelovega kralja Joáša, Joaházovega sina, še petnajst let. 26 Druga Amacjájeva dela, od prvih do zadnjih – glej, mar niso zapisana v Knjigi Judovih in Izraelovih kraljev? 27 Od časa, ko se je Amacjá odvrnil od Gospoda, so v Jeruzalemu spletli zaroto proti njemu. Pobegnil je v Lahíš, vendar so poslali ljudi za njim v Lahíš in ga tam usmrtili. 28 In pripeljali so ga nazaj na konjih in pokopali pri njegovih očetih v Judovem mestu.