1 Po teh dejanjih zvestobe je prišel asirski kralj Sanheríb, vdrl v Juda, oblegal utrjena mesta in jih hotel zavzeti. 2 Ko je Ezekíja videl, da je Sanheríb prišel z namenom, da napade Jeruzalem, 3 se je posvetoval s svojimi poveljniki in junaki, da bi zasuli studence zunaj mesta. Ko so ga podprli, 4 se je zbralo veliko ljudi in zasuli so vse studence in potok, ki je tekel sredi dežele; dejali so: »Čemu naj bi asirski kralji pri svojem prihodu našli obilo vode?« 5 Odločno se je spravil na delo, pozidal vse obzidje, kolikor je bilo porušeno, zgradil na njem stolpe in drug zid od zunaj, utrdil Miló v Davidovem mestu in naredil veliko orožja in ščitov. 6 Postavil je tudi vojne poveljnike nad ljudstvom in jih zbral pri sebi na trgu pri mestnih vratih ter jim govoril na srce: 7 »Bodite močni in hrabri, ne bojte se in se ne plašite pred asirskim kraljem in pred vso to množico, ki je pri njem. Kajti z nami je večji kakor z njim! 8 Z njim je le mesena roka, z nami pa je Gospod, naš Bog, da nam pomaga in vodi naše boje.« In ljudstvo se je po besedah Judovega kralja Ezekíja opogumilo.

9 Za tem je asirski kralj Sanheríb, ko je bil sam z vsem svojim vojaštvom pred Lahíšem, poslal svoje služabnike v Jeruzalem k Judovemu kralju Ezekíju in k vsem Judovcem, ki so bili v Jeruzalemu, s sporočilom: 10 »Tako govori asirski kralj Sanheríb: Na kaj se zanašate, da vztrajate v obleganem Jeruzalemu? 11 Ali vas ne vara Ezekíja, da bi vas izročil v smrt od lakote in žeje, ko pravi: ›Gospod, naš Bog, nas bo rešil iz rok asirskega kralja‹? 12 Mar ni to tisti Ezekíja, ki je odpravil njegove višine in oltarje ter ukazal Judu in Jeruzalemu: ›Pred enim edinim oltarjem molite in na njem zažigajte kadilo‹? 13 Ali ne veste, kaj sem storil jaz in moji očetje vsem narodom po deželah? So mar bogovi narodov po deželah res mogli rešiti svojo deželo iz mojih rok? 14 Kateri med vsemi bogovi teh narodov, ki so jih moji očetje z zakletvijo pokončali, je mogel rešiti svoje ljudstvo iz mojih rok, pa bi vas vaš Bog mogel rešiti iz mojih rok? 15 Naj vas zdaj Ezekíja ne zavaja in ne vara, nikar mu ne verjemite! Kajti noben bog katerega koli naroda ali kraljestva ni mogel rešiti svojega ljudstva iz mojih rok in iz rok mojih očetov. Koliko manj vas bodo vaši bogovi rešili iz mojih rok!«

16 Njegovi služabniki so še več govorili zoper Gospoda Boga in zoper njegovega služabnika Ezekíja. 17 Tudi pisma je pisal, da bi sramotil Gospoda, Izraelovega Boga, in je takole govoril zoper njega: »Kakor bogovi narodov po deželah niso rešili svojega ljudstva iz mojih rok, tako tudi Ezekíjev Bog ne bo rešil svojega ljudstva iz mojih rok.« 18 To so klicali po judovsko z močnim glasom tudi jeruzalemskemu ljudstvu, ki je bilo na obzidju, da bi jih oplašili in prestrašili in tako zavzeli mesto. 19 In govorili so o jeruzalemskem Bogu kakor o bogovih ljudstev na zemlji, ki so delo človeških rok.

20 Zaradi tega sta kralj Ezekíja in Amócov sin prerok Izaija molila in vpila k nebesom. 21 In Gospod je poslal angela, ta je pobil vse vojne junake, kneze in poveljnike v taboru asirskega kralja, da se je s sramoto vrnil v svojo deželo. Ko je stopil v hišo svojega boga, sta ga tam njegova lastna sinova podrla z mečem. 22 Tako je rešil Gospod Ezekíja in jeruzalemske prebivalce iz rok asirskega kralja Sanheríba in iz rok vseh drugih ter jim naklonil počitek krog in krog. 23 Mnogi so tedaj prinašali darila za Gospoda v Jeruzalem in dragocenosti za Judovega kralja Ezekíja, ki je bil odslej zelo ugleden pri vseh narodih.

24 Tiste dni je Ezekíja zbolel na smrt. Molil je h Gospodu in ta mu je govoril in mu dal znamenje. 25 Ezekíja pa ni bil hvaležen za izkazano dobroto, ker se je njegovo srce prevzelo. Zato se je vnel gnev nanj, na Juda in Jeruzalem. 26 Toda Ezekíja se je za prevzetnost svojega srca ponižal z jeruzalemskimi prebivalci vred. V Ezekíjevih dneh Gospodov gnev ni prišel nadnje.

27 Ezekíja je bil zelo bogat in slaven. Naredil si je zakladnice srebra, zlata, dragih kamnov, dišav, ščitov in vsakovrstnega dragocenega posodja. 28 Imel je tudi skladišča za pridelke žita, vina in olja, hleve za vsakovrstne živali in staje za črede. 29 Napravil si je tudi mesta in imel obilo drobnice in goveda. Bog mu je dal silno dosti imetja. 30 Isti Ezekíja je zasul zgornji iztok gihonske vode in jo usmeril navzdol proti zahodu Davidovega mesta. Uspeval je pri vseh svojih podjetjih. 31 Toda ob poslancih babilonskih knezov, ki so jih poslali k njemu, da bi poizvedeli o znamenju, ki se je zgodilo v deželi, ga je Bog zapustil, da bi ga preizkusil in spoznal vse, kar je v njegovem srcu.

32 Druga Ezekíjeva dela in njegova dobra dejanja, glej, so zapisana v videnju Amócovega sina preroka Izaija in v Knjigi Judovih in Izraelovih kraljev. 33 Ezekíja je legel k svojim očetom; pokopali so ga zgoraj ob poti h grobovom Davidovih sinov. Ves Juda in jeruzalemski prebivalci so mu izkazali čast ob njegovi smrti. Namesto njega je postal kralj njegov sin Manáse.