Druga knjiga Makabejcev
Prvo pismo egiptovskim Judom
1
1 Brate Jude, ki živijo v Egiptu, pozdravljamo njihovi bratje Judje, ki živimo v Jeruzalemu in v deželi Judeji, in jim voščimo blagodejen mir.
2 Bog naj vas obsuje z dobrotami in naj se spomni svoje zaveze s svojimi zvestimi služabniki Abrahamom, Izakom in Jakobom.
3 Naj vam vsem podeli takšno srce, da ga boste častili ter velikodušno in radovoljno Db. z velikim srcem in radovoljno dušo. izpolnjevali njegovo voljo.
4 Naj odpre vaše srce za svojo postavo in za svoje zapovedi Ali s svojo postavo in svojimi zapovedmi. in naj nakloni mir!
5 Naj usliši vaše prošnje, naj se z vami spravi in naj vas ne zapusti v nesreči!
6 Tako Ali Tukaj. zdaj molimo za vas.
7 Za vladanja Demetrija v letu 169 Tj. 144/143 ali 143/142 pr. Kr.; letnice v nadaljnjih opombah so zgolj približne. smo vam mi, Judje, pisali: »V strašni stiski, ki se je zgrnila nad nas v teh letih, odkar je Jazon s svojo druščino odpadel od svete dežele in od kraljestva
8 ter so zažgali vrata Tj. glavna vrata templja. in prelili nedolžno kri, smo prosili Gospoda in bili uslišani. Darovali smo žgalno žrtev in moko, prižgali smo sveče in položili hlebe.«
9 In zdaj vam pišemo, da bi obhajali dneve šotorskega praznika v mesecu kislévu. Napisano v letu 188. Tj. 124 pr. Kr.
Drugo pismo egiptovskim Judom
10 Prebivalci Jeruzalema in Judeje, zbor starešin in Juda Aristóbulu, učitelju kralja Ptolemeja iz rodu maziljenih duhovnikov, in egiptovskim Judom: sreče in zdravja.
11 Zelo se zahvaljujemo Gospodu, ker nas je rešil iz velikih nevarnosti, tako da Ali ker. smo se celo uprli kralju.
12 Zakaj on je pregnal tiste, ki so oboroženi napadli sveto mesto.
13 Ko je namreč njihov poglavar šel v Perzijo z vojsko, ki je bila videti nepremagljiva, so bili v Nanájinem svetišču pokončani, ker so jih Nanájini duhovniki prevarali.
14 Antíoh je namreč pod pretvezo, da se bo poročil z boginjo, v družbi prijateljev stopil v ta kraj z namenom, da bi se polastil precejšnjega bogastva, in sicer kot njene dote.
15 Duhovniki Nanájinega svetišča so zaklade razstavili in kralj je z nekaj možmi iz spremstva stopil v svetiščno ogrado. Ko pa je Antíoh vstopil, so svetišče zaklenili,
16 odprli skrivna vrata v stropu, zasuli vladarja s kamenjem in ga s spremljevalci vred zmečkali. Nato so trupla razkosali, jim odrezali glave in jih vrgli tistim, ki so ostali zunaj.
17 V vsem naj bo hvaljen naš Bog, ki je prepustil skrunitelje pogubi.
Na oltarju zagori čudežni ogenj
18 Ker nameravamo na petindvajseti dan meseca kisléva obhajati očiščenje templja, smo imeli za svojo dolžnost, da vas o stvari obvestimo, da bi tudi vi obhajali očiščenje kot šotorski praznik in kot praznik ognja. Ta je zagorel, Ta je zagorel: dodano. ko je Nehemija, potem ko je sezidal svetišče in oltar, daroval žgalno daritev.
19 Ko so bili namreč naši očetje pred tem, da jih odženejo v Perzijo, so tedanji pobožni duhovniki na skrivaj vzeli z oltarja nekaj ognja in ga skrili v luknjo, ki je bila takšna kot izsušen vodnjak. Tam so ga dobro shranili, tako da nihče ni vedel za skrivališče.
20 Potlej je minilo veliko let. Ko se je zazdelo Bogu primerno, je perzijski kralj poslal tja Nehemija. Ta je poslal potomce duhovnikov, ki so skrili ogenj, iskat tisti ogenj. Ko pa so nam sporočili, da niso našli ognja, ampak neko gosto tekočino, je ukazal, naj je nekaj zajamejo in prinesejo.
21 Ko je bilo že vse pripravljeno za žrtvovanje, je Nehemija ukazal duhovnikom, naj poškropijo s tisto tekočino drva in kar je bilo na njih.
22 Ko se je to zgodilo, je čez nekaj časa posvetilo sonce, ki je bilo prej za oblaki, in zagorel je visok plamen, da so se vsi začudili.
23 Medtem ko se je žrtev použivala, so duhovniki molili, z duhovniki vred pa tudi vsi navzoči. Začenjal je Jonatan, drugi pa so mu odpevali, z Nehemijem vred.
24 Molitev se je glasila takole:
»Gospod, Gospod Bog, stvarnik vsega, strašen in silen, pravičen in usmiljen, edini kralj, edini dober,
25 edini dobrotnik, edini pravičen, vladar vsega in večen, ki rešuješ Izraela iz vsega hudega, ki si iz naših očetov napravil svoje izbrance in jih posvetil,
26 sprejmi to žrtev za vse svoje izraelsko ljudstvo, ohrani svojo dediščino in jo posveti!
27 Zberi tiste med nami, ki so razkropljeni, osvobodi tiste, ki živijo v suženjstvu med pogani, ozri se na zaničevane in zavržene! Naj pogani spoznajo, da si Ti naš Bog.
28 Kaznuj tiste, ki nas objestno tlačijo in sramotijo!
29 Zasadi svoje ljudstvo v svoj sveti kraj, kakor je rekel Mojzes!«
30 Duhovniki so pri tem peli hvalnice.
31 Ko je žrtev zgorela, je Nehemija ukazal izliti ostanek tekočine na nekaj velikih kamnov.
32 Ko se je to zgodilo, je zagorel plamen, pa ga je svetloba, ki je žarela od nasproti stoječega oltarja, posrkala. Gr. nejasno.
33 O dogodku se je razvedelo in perzijskemu kralju so sporočili, da se je na kraju, kjer so odgnani duhovniki skrili ogenj, pojavila tekočina, s katero so Nehemijevi ljudje posvetili žrtev.
34 Kralj je raziskal zadevo, nato je dal kraj ograditi in ga razglasil za svetega.
35 Od velikih dohodkov, ki jih je kralj dobival od tam, je dajal tistim, ki jim je bil posebno naklonjen.
36 Nehemijevi ljudje so to tekočino imenovali »neftár«, kar se prevaja kot očiščenje. Toda povečini ji pravijo »neftáj«.
|