1 V času, ko so prebivalci svetega mesta uživali popoln mir in so po zaslugi vélikega duhovnika Oníja, ki je bil pobožen mož in je sovražil hudobijo, kar najvzorneje izpolnjevali postave, 2 se je dogajalo, da so celo kralji častili kraj in odlikovali svetišče z najimenitnejšimi darovi. 3 Tako je Selevk, kralj v Aziji, iz svojih osebnih dohodkov poravnal vse izdatke, povezane z žrtvovanjem.

4 Toda neki Simon iz Benjaminovega rodu, ki je bil postavljen za predstojnika svetišča, je prišel navzkriž z vélikim duhovnikom v zvezi z mestnim gospodarstvom. 5 Ker pa ni uspel proti Oníju, je šel k Tarséjevemu sinu Apoloniju, ki je bil v tistem času poveljnik Kojlosirije in Fenikije. 6 Povedal mu je, da je zakladnica v Jeruzalemu tako neznansko polna bogastva, da denarja sploh ni mogoče prešteti in da tudi ni v nikakršnem sorazmerju z izdatki za žrtvovanja. Dodal je, da bi denar lahko prišel pod oblast kralja. 7 Ko se je Apolonij sešel s kraljem, ga je obvestil o bogastvu, s katerim je bil seznanjen. Kralj je izbral Heliódorja, ki je vodil državne zadeve, in ga poslal z naročilom, naj si da izročiti to bogastvo. 8 Heliódor se je nemudoma odpravil na pot, in sicer na videz zato, da bi pregledal mesta v Kojlosiriji in Fenikiji, dejansko pa zato, da bi izpeljal kraljeve namere.

9 Ko je prišel v Jeruzalem in ga je véliki duhovnik v tem mestu prijateljsko sprejel, je prišel na dan z razkritjem, o katerem je bil seznanjen, in je razložil, čemu je tam. Vendar je vprašal, ali sporočilo ustreza resnici. 10 Véliki duhovnik mu je pojasnil, da gre za pologe vdov in sirot, 11 nekaj da jih je tudi od Tobijevega sina Hirkána, moža na zelo visokem položaju, vsega skupaj pa da je – v nasprotju z lažmi brezbožnega Simona – štiristo srebrnih talentov in dvesto zlatih. 12 Dodal je, da bi bilo nedopustno oškodovati ljudi, ki so zaupali svetosti kraja ter vzvišenosti in nedotakljivosti svetišča, ki ga spoštuje ves svet.

13 Toda Heliódor je v moči kraljevih ukazov odločno vztrajal, da mora zaseči ta denar za kraljevo zakladnico. 14 Ko pa je določil dan, je prišel, da bi popisal to bogastvo.

Po vsem mestu je zavladalo nemajhno vznemirjenje. 15 V svečeniško opravo oblečeni duhovniki so se metali na obraz pred oltarjem in klicali k nebu, ki je dalo zakon o naložbah, naj ohrani nedotaknjeno imetje tistih, ki so ga vložili. 16 Če je človek pogledal vélikemu duhovniku v obraz, ga je stisnilo pri srcu, saj sta tako njegovo vedenje kakor sprememba barve na obrazu izdajala trpljenje njegove duše. 17 Mož se je tresel od groze po vsem telesu, tako da se je tistim, ki so ga gledali, razkrivala bolečina, ki mu je trgala srce. 18 Obenem so se ljudje trumoma usipali iz hiš k skupni molitvi, saj je svetemu kraju grozilo oskrunjenje. 19 Žene, prepasane pod prsmi z vrečevino, so napolnile ulice. Od deklet pa, ki niso smele iz hiše, so nekatere tekale k vhodnim vratom, druge pa na obzidje, spet druge so se sklanjale skoz okna. 20 Vse pa so vzdigovale roke proti nebu in glasno molile. 21 Človeku se je smilila množica, ki se je v zmešnjavi metala na obraz, in tudi véliki duhovnik, ki je bil ves iz sebe od slutenj. 22 Tako so torej klicali h Gospodu, vladarju vsega, naj vlagateljem obvaruje to, kar so vložili, nedotaknjeno in v največji varnosti. 23 Medtem pa je Heliódor izpeljeval to, kar se je namenil.

24 Že je stal s svojo telesno stražo pred zakladnico, ko je Vladar duhov in vseh moči naredil veliko prikazen, tako da so vsi, ki so se drznili vstopiti, spričo Božje moči osupnili ter izgubili moč in pogum. 25 Prikazal se jim je namreč nekakšen konj, ki ga je jahal strašen jezdec in ki se je bleščal v sijajni opremi. V divjem naletu se je s prednjima kopitoma pognal proti Heliódorju. Sam jezdec je žarel v zlati opravi. 26 Hkrati sta se prikazala Heliódorju dva mladeniča, izredno močna in lepa, v sijajni obleki. Obstopila sta ga z obeh strani, ga začela zdržema bičati in ga zasula z udarci. 27 V hipu se je zvrnil na tla in zagrnila ga je gosta tema. Stražarji so ga zgrabili ga položili v nosilnico. 28 Človeka, ki je vstopil v omenjeno zakladnico s številnim spremstvom in z vso svojo telesno stražo, so zdaj nosili popolnoma brezmočnega in odkrito priznavali Božjo mogočnost. 29 Tako je zaradi silovitega Božjega posega ležal tam brez glasu, oropan vsakega upanja in rešitve. 30 Judje pa so slavili Gospoda, ki je čudovito proslavil svoj sveti kraj. Svetišče, ki je bilo malo prej polno strahu in nemira, se je po razodetju Gospoda, vladarja vsega, napolnilo z veseljem in radostjo.

31 Nekaj Heliódorjevih prijateljev pa je pohitelo k Oníju, da bi zaprosil Najvišjega, naj podari življenje človeku, ki leži tam v zadnjih zdihljajih. 32 Vélikega duhovnika je zaskrbelo, da bi utegnil kralj posumiti, da so si Judje privoščili kaj zahrbtnega na račun Heliódorja, in je opravil žrtvovanje za njegovo zdravje. 33 Véliki duhovnik je bil še pri spravnem darovanju, ko sta se Heliódorju spet prikazala ista mladeniča, opravljena v ista oblačila. Obstala sta pred njim in rekla: »Iz dna duše se zahvali vélikemu duhovniku Oníju, kajti Gospod ti podarja življenje po njegovi zaslugi. 34 Nebo te je prebičalo. Razglasi zdaj vsem veličastno Božjo moč!« Tako sta rekla in izginila.

35 Heliódor pa je opravil žrtvovanje Gospodu in izrekel velike zaobljube, ker mu je ohranil življenje. Nato se je prijateljsko poslovil od Oníja in se s svojimi četami vrnil h kralju. 36 Vsem je pričeval o delih najvišjega Boga, ki jih je videl na svoje oči. 37 Ko pa ga je kralj vprašal, kdo bi bil primeren, da bi ga še enkrat poslal v Jeruzalem, je rekel: 38 »Če imaš koga, ki ti je sovražen ali kuje zaroto proti tebi, ga kar pošlji tja! Nazaj ga boš dobil prebičanega, če jo bo sploh odnesel. Zakaj na tistem kraju je dejansko navzoča neka božanska sila. 39 Nad tistim krajem namreč bedi s svojim varstvom on, ki ima svoje bivališče v nebesih, in udari ter pogubi tiste, ki prihajajo tja s slabimi nameni.« 40 Tako so se končali dogodki v zvezi s Heliódorjem in z ohranitvijo zakladnice.