1 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Pojdi k faraonu in mu povej: ›Tako govori Gospod, Bog Hebrejcev: Odpusti moje ljudstvo, da mi bo služilo! 2 Če pa ga ne boš hotel odpustiti in ga boš še zadrževal, 3 bo prišla Gospodova roka nad tvojo živino na polju: nad konje, osle, kamele, govedo in drobnico; silno huda kuga. 4 Gospod pa bo naredil razliko med izraelsko in egiptovsko živino; nobenemu od Izraelovih sinov ne bo ničesar poginilo.‹« 5 Gospod je določil rok in rekel: »Jutri bo Gospod to naredil v deželi.« 6 In naslednji dan je Gospod to naredil: vsa egiptovska živina je poginila, od izraelske živine pa ni poginila niti ena žival. 7 Faraon je poslal oglednike in glej, Izraelcem ni poginila niti ena žival. Toda faraonovo srce se je zakrknilo in ni odpustil ljudstva.

8 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu in Aronu: »Vzemita si polna prgišča saj iz peči in Mojzes naj jih vpričo faraona vrže proti nebu. 9 In postale bodo droben prah po vsej egiptovski deželi, ki bo povzročil tvore z gnojnimi mehurji na ljudeh in na živini po vsej egiptovski deželi.«

10 Vzela sta torej saje iz peči, se postavila pred faraona in Mojzes jih je vrgel proti nebu. Nastali so tvori z gnojnimi mehurji na ljudeh in na živini. 11 Čarovniki pa niso mogli stopiti pred Mojzesa zaradi tvorov; kajti čarovniki so imeli tvore kakor vsi Egipčani. 12 Gospod pa je zakrknil faraonovo srce, in ni ju poslušal, kakor je Gospod govoril Mojzesu.

13 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Jutri vstani zgodaj zjutraj in stopi pred faraona in mu reci: ›Tako govori Gospod, Bog Hebrejcev: Odpusti moje ljudstvo, da mi bo služilo! 14 Kajti tokrat pošljem vse svoje nadloge nadte, nad tvoje služabnike in nad tvoje ljudstvo, da spoznaš, da na vsej zemlji ni meni enakega. 15 Že zdaj bi lahko iztegnil roko in udaril tebe in tvoje ljudstvo s kugo, da bi te iztrebil z zemlje. 16 Toda ohranil sem te pri življenju, da ti pokažem svojo moč in da se moje ime razglasi po vsej zemlji. 17 Še naprej se ošabno vedeš zoper moje ljudstvo, da ga ne odpustiš. 18 Jutri ob tem času bom usipal silno hudo točo, kakršne ni bilo v Egiptu od dneva, ko je bil ustanovljen, pa do zdaj. 19 Zdaj torej daj spraviti na varno svojo živino in vse, kar imaš na polju! Na vse ljudi in živali, ki jih zaloti na polju in se ne umaknejo v hišo, bo padala toča in poginejo.‹« 20 Tisti izmed faraonovih služabnikov, ki so se bali Gospodove besede, so spravili hlapce in živino v hiše na varno. 21 Tisti pa, ki si Gospodove besede niso vzeli k srcu, so pustili hlapce in živino na polju.

22 Nato je Gospod rekel Mojzesu: »Iztegni roko proti nebu, da pada toča po vsej egiptovski deželi na ljudi in na živino in na vsa poljska zelišča!« 23 Mojzes je iztegnil palico proti nebu in Gospod je poslal grom in točo. Ogenj se je spuščal na zemljo in Gospod je usipal točo na egiptovsko deželo. 24 Padala je toča in ogenj je švigal med točo; tako silno je bilo to, da česa takega še ni bilo v vsej egiptovski deželi, odkar so postali narod. 25 Toča je pobila po vsej egiptovski deželi vse, kar je bilo na polju, od človeka do živine. Tudi vsa poljska zelišča je pobila in polomila vse drevje na polju. 26 Samo v góšenski deželi, kjer so bili Izraelovi sinovi, ni bilo toče.

27 Potem je dal faraon poklicati Mojzesa in Arona in jima je rekel: »Tokrat sem se pregrešil. Gospod je pravičen, jaz pa in moje ljudstvo smo krivi. 28 Prosita Gospoda, kajti dovolj je groma Božjega in toče! Odpustim vas, ni vam treba več ostajati.« 29 Mojzes mu je rekel: »Ko pridem iz mesta, bom iztegnil roko proti Gospodu. Grmenje bo prenehalo in toče ne bo več, da spoznaš, da je zemlja Gospodova. 30 Toda vem, da se ti in tvoji služabniki še ne bojite Gospoda Boga.«

31 Lan in ječmen sta bila pobita, kajti ječmen je bil v klasju in lan v cvetju. 32 Pšenica in pira pa nista bili pobiti, ker sta pozni.

33 Mojzes je odšel od faraona in iz mesta in iztegnil roko proti Gospodu. Tedaj sta prenehala grmenje in toča in dež ni več lil na zemljo. 34 Toda ko je faraon videl, da so prenehali dež, toča in grmenje, je grešil naprej in zakrknil svoje srce, on in njegovi služabniki. 35 Faraonovo srce se je zakrknilo in ni odpustil Izraelovih sinov, kakor je Gospod napovedal po Mojzesu.