1 Tam pa se je našel ničvrednež, po imenu Ševá, Bihríjev sin, Benjaminovec. Zatrobil je v rog in rekel:

3 David je prišel v svojo hišo v Jeruzalemu. Vzel je deset stranskih žen, ki jih je bil pustil, da bi varovale hišo, in jih spravil v zavarovano hišo. Oskrboval jih je z živežem, k njim pa ni več šel. Bile so zaprte do dneva svoje smrti in so živele kot vdove.

4 Nato je kralj rekel Amasáju: »Skliči mi v treh dneh Judove može in bodi sam tu na mestu.« 5 Amasá je šel, da bi sklical Juda, pa se je zamudil prek časa, ki mu je bil določen. 6 Tedaj je David rekel Abišáju: »Zdaj nam bo Bihríjev sin Ševá storil več hudega kot Absalom. Vzemi hlapce svojega gospoda in pojdi za njim, da si ne najde utrjenih mest in se ne skrije našim očem.« 7 Šli so torej za njim Joábovi možje, Keretéjci, Péletovci in vsi junaki. Šli so iz Jeruzalema, da bi zasledovali Bihríjevega sina Ševája. 8 Ko so bili pri velikem kamnu, ki je v Gibeónu, je prišel prednje Amasá. Joáb je bil oblečen v vojaško suknjo, čeznjo pa je imel ob boku na pas pritrjen meč v nožnici. Ta se je izdrl in padel. 9 Joáb je rekel Amasáju: »Ti gre dobro, moj brat?« In Joáb je z desnico prijel Amasája za brado, da bi ga poljubil. 10 Amasá pa ni pazil na meč v Joábovi roki. In zabodel ga je z njim v trebuh, da mu je čreva izsul na zemljo. Umrl je, ne da bi ga zabodel še drugič.

Joáb in njegov brat Abišáj sta se pognala za Bihríjevim sinom Ševájem. 11 Eden izmed Joábovih hlapcev pa je stal ob Amasáju in klical: »Kdor je Joábov privrženec in kdor je za Davida, naj gre za Joábom.« 12 Amasá pa je ležal v krvi sredi ceste. Ko je tisti mož videl, da se vse ljudstvo ustavlja, je spravil Amasája s ceste na polje ter vrgel nanj oblačilo, ker je videl, da se vsakdo, ki pride do njega, ustavi. 13 Ko ga je odstranil s ceste, so šli vsi za Joábom zasledovat Bihríjevega sina Ševája.

14 Ta je obhodil vse Izraelove rodove do Abél Bet Maáhe. Zbrali so se vsi Bihríjevci in tudi šli za njim. 15 Oni so prišli in ga oblegali v Abél Bet Maáhi. Nasuli so proti mestu nasip, ki je segal do obzidja, in vse ljudstvo, ki je bilo z Joábom, je izpodkopavalo zid, da bi ga podrli. 16 Tedaj je neka modra žena zaklicala iz mesta: »Poslušajte, poslušajte! Recite Joábu: ›Pridi sem, da bom govorila s teboj.‹« 17 Ko se ji je približal, je žena rekla: »Si ti Joáb?« Rekel je: »Sem.« Rekla mu je: »Poslušaj besede svoje dekle!« Rekel je: »Poslušam.« 18 Rekla je: »Včasih so imeli navado reči: ›Naj vendar vprašajo za svèt v Abélu.‹ In tako so stvar končali. 19 Jaz sem med najbolj miroljubnimi in zvestimi v Izraelu, ti pa hočeš pokončati materno mesto v Izraelu. Zakaj hočeš pogubiti Gospodovo dediščino?« 20 Joáb je odgovoril in rekel: »Nikakor ne! Bog ne daj, da bi jo pogubil ali uničil. 21 Ne gre za to, temveč mož z Efrájimskega pogorja, Ševá po imenu, je vzdignil roko zoper kralja Davida. Izročite samo njega in odidem izpred mesta.« Žena je rekla Joábu: »Glej, njegovo glavo ti bomo vrgli čez obzidje.« 22 V svoji modrosti je žena šla k vsemu ljudstvu. In Bihríjevemu sinu Ševáju so odsekali glavo ter jo vrgli Joábu. Zatrobil je v rog in razpršili so se izpred mesta vsak v svoj šotor. Joáb pa se je vrnil h kralju v Jeruzalem.

23 Joáb je bil poveljnik vse Izraelove vojske, Jojadájev sin Benajá pa Keretéjcev in Péletovcev. 24 Adonirám je nadzoroval tlačane, Ahilúdov sin Józafat pa je bil letopisec. 25 Ševá je bil pisar. Cadók in Abjatár sta bila duhovnika. 26 Tudi Jaírovec Irá je bil duhovnik pri Davidu.