1 Spet se je vnel Gospodov srd nad Izraelci in spodbodel je Davida proti njim, govoreč: »Pojdi, preštej Izraela in Juda!« 2 Kralj je torej rekel vojskovodju Joábu, ki je bil pri njem: »Prehodi vse Izraelove rodove od Dana do Beeršébe in preštejte ljudstvo, da bom vedel število prebivalstva.« 3 Joáb pa je rekel kralju: »Naj Gospod, tvoj Bog, pomnoži ljudstvo, da jih bo stokrat toliko, kolikor jih je, in oči mojega gospoda kralja naj to vidijo. Toda zakaj ima moj gospod kralj veselje nad to zadevo?« 4 Toda kraljeva beseda je primorala Joába in vojskovodje, in tako so Joáb in vojskovodje odšli izpred kralja, da bi prešteli Izraelovo ljudstvo. 5 Šli so čez Jordan in se utaborili v Aroêrju, južno od mesta, ki je sredi doline, proti Gadu in Jazêrju. 6 Prišli so v Gileád in v deželo Tahtím Hodší. Potem so prišli v Dan Jáan in zavili proti Sidónu. 7 Prišli so v utrdbo Tir ter v vsa hivéjska in kánaanska mesta. Potem so odšli v Judov Negeb, v Beeršébo. 8 Prehodili so vso deželo in po devetih mesecih in dvajsetih dneh prišli v Jeruzalem. 9 Joáb je izročil kralju število preštetega ljudstva: v Izraelu je bilo osemsto tisoč z mečem oboroženih vojščakov, v Judu pa petsto tisoč mož.

10 Potem ko je preštel ljudstvo, je Davidu bílo srce. David je tedaj rekel Gospodu: »Zelo sem grešil s tem, kar sem storil. A zdaj, Gospod, pusti, naj gre krivda tvojega služabnika mimo, saj sem ravnal zelo nespametno.« 11 Ko je David zjutraj vstal, se je Gospodova beseda zgodila preroku Gadu, Davidovemu vidcu, rekoč: 12 »Pojdi in povej Davidu: Tako govori Gospod: ›Tri stvari ti predlagam; izberi eno izmed njih, da ti jo storim!‹« 13 Gad je prišel k Davidu in mu to naznanil. Rekel mu je: »Ali naj ti pride sedem let lakote v deželo? Ali naj tri mesece bežiš pred svojim nasprotnikom, ki te bo preganjal? Ali naj bo tri dni kuga v tvoji deželi? Premisli zdaj in glej, kaj naj odgovorim njemu, ki me je poslal.« 14 David je rekel Gadu: »Zelo sem v stiski; padimo raje v Gospodovo roko, ker je njegovo usmiljenje veliko; v človekovo roko pa ne bi rad padel!«

15 Tako je Gospod poslal kugo nad Izraela od jutra do določenega časa. In umrlo jih je izmed ljudstva od Dana do Beeršébe sedemdeset tisoč mož. 16 Ko je angel iztegnil roko nad Jeruzalem, da bi ga pokončal, je bilo Gospodu žal zaradi hudega, zato je rekel angelu, ki je pokončaval ljudstvo: »Dosti je, umakni zdaj svojo roko!« Gospodov angel je bil tedaj pri mlatišču Jebusejca Arávna. 17 Ko je David videl angela, ki je pobijal ljudstvo, je rekel Gospodu: »Glej, jaz sem se pregrešil, jaz sem si nakopal krivdo; ti pa, ovce, kaj so storili? Naj bo, prosim, tvoja roka proti meni in proti hiši mojega očeta!«

18 Tisti dan je prišel Gad k Davidu in mu rekel: »Pojdi in postavi Gospodu oltar na mlatišču Jebusejca Arávna!« 19 Po Gadovi besedi je David šel gor, kakor je Gospod zapovedal. 20 Ko je Arávna pogledal dol, je videl kralja in njegove služabnike, kako prihajajo k njemu. Arávna je šel ven in se kralju priklonil z obrazom do zemlje. 21 Arávna je rekel: »Zakaj je moj gospod kralj prišel k svojemu hlapcu?« David je rekel: »Da kupim od tebe mlatišče in sezidam oltar Gospodu, da se nadloga odvrne od ljudstva.« 22 Arávna je rekel Davidu: »Naj moj gospod kralj vzame in daruje, kar je dobro v njegovih očeh. Glej, tu so voli za žgalno daritev in mlatilni vitel z volovskim jarmom za drva. 23 Vse to, o kralj, Arávna daruje kralju.« Potem je Arávna rekel kralju: »Naj ti bo Gospod, tvoj Bog, milostljiv!« 24 Kralj pa je rekel Arávnu: »Nikakor, ampak to hočem kupiti od tebe za kupno ceno. Gospodu, svojemu Bogu, nočem darovati žgalnih daritev, ki me nič ne stanejo.« Tako je David kupil mlatišče in vole za petdeset srebrnih šeklov. 25 Nato je David tam sezidal Gospodu oltar in daroval žgalne in mirovne daritve. Tako je Gospod uslišal prošnjo za deželo in nadloga se je odvrnila od Izraela.