|
3
1 Boj med Savlovo hišo in Davidovo hišo je trajal dolgo. David je postajal vedno močnejši, Savlova hiša pa je vedno bolj slabela.
V Hebrónu se Davidu rodi šest sinov
2 V Hebrónu so se Davidu rodili sinovi. Njegov prvorojenec je bil Amnón od Jezreélke Ahinóam.
3 Njegov drugi je bil Kiláb od Abigájile, žene Karmélčana Nabála. Tretji je bil Absalom, sin Maáhe, hčere gešúrskega kralja Talmája.
4 Četrti je bil Adoníja, sin Hagíte, peti Šefatjá, sin Abitále,
5 in šesti Jitreám od Davidove žene Egle. Ti so se Davidu rodili v Hebrónu.
Abnêr in David se zbližata
6 Medtem ko je bil boj med Savlovo hišo in Davidovo hišo, je Abnêr postal močan v Savlovi hiši.
7 Savel je imel stransko ženo, Ajájevo hčer, ki ji je bilo ime Ricpa. Iš Bošet je rekel Abnêrju: »Zakaj si šel k stranski ženi mojega očeta?«
8 Abnêr se je zelo razsrdil zaradi Iš Bošetovih besed in je rekel: »Sem mar judovska pasja glava? Danes izkazujem milost hiši tvojega očeta Savla in njegovim bratom in njegovim prijateljem in nisem pustil, da bi padel Davidu v roko, ti pa mi očitaš krivdo zaradi ženske.
9 Tako naj Bog stori Abnêrju in tako doda, če za Davida ne naredim tega, kar mu je prisegel Gospod,
10 da bo prestavil kraljestvo iz Savlove hiše in postavil Davidov prestol čez Izraela in čez Juda od Dana do Beeršébe.«
11 In ni več mogel Abnêrju odvrniti besede, ker se ga je bal.
12 Abnêr pa je poslal sle k Davidu z besedami: »Čigava je dežela?« in »Skleni svojo zavezo z menoj in, glej, moja roka bo s teboj, da obrnem k tebi ves Izrael.«
13 Rekel je: »Dobro! Sklenem zavezo s teboj. Samo eno stvar zahtevam od tebe: ne boš videl mojega obličja, če mi ne pripelješ Savlove hčere Mihále, ko prideš, da vidiš moje obličje.«
14 In David je poslal sle k Savlovemu sinu Iš Bošetu z naročilom: »Daj mi mojo ženo Mihálo, ki sem si jo pridobil za sto prednjih kožic Filistejcev!«
15 Iš Bošet je poslal ponjo in jo vzel njenemu možu Paltiélu, Lajiševemu sinu.
16 Njen mož je šel z njo, hodil je in jokal za njo do Bahuríma. Tedaj mu je Abnêr rekel: »Pojdi, vrni se!« In se je vrnil.
17 Abnêr je govoril z Izraelovimi starešinami in rekel: »Že prej ste želeli Davida za kralja čez sebe.
18 Zdaj to storite, kajti Gospod je rekel Davidu: ›Po roki svojega služabnika Davida bom rešil svoje ljudstvo Izraela iz roke Filistejcev in iz roke vseh njegovih sovražnikov.‹«
19 Abnêr je govoril tudi na ušesa Benjaminu. Potem je Abnêr šel, da bi govoril tudi na ušesa Davidu v Hebrónu vse, kar je bilo dobro v očeh Izraela in v očeh vse Benjaminove hiše.
20 Tako je prišel Abnêr z dvajsetimi možmi v Hebrón. David je Abnêrju in možem, ki so bili z njim, napravil gostijo.
21 Abnêr je rekel Davidu: »Vstanem in pojdem ter zberem ves Izrael ob svojem gospodu kralju. Sklenili bodo s teboj zavezo in kraljeval boš čez vse, kakor želi tvoja duša.« Nato je David odpustil Abnêrja in odšel je v miru.
Joáb umori Abnêrja
22 In glej, Davidovi hlapci in Joáb so prišli z bojnega pohoda in prinesli s seboj mnogo plena. Abnêrja ni bilo več pri Davidu v Hebrónu, kajti odpustil ga je in je odšel v miru.
23 Ko je prišel Joáb z vso vojsko, ki je bila z njim, so mu povedali: »Nerov sin Abnêr je prišel h kralju in ta ga je odpustil in je odšel v miru.«
24 Joáb je prišel h kralju in rekel: »Kaj si storil? Glej, Abnêr je prišel k tebi. Zakaj to, da si ga pustil in je spet odšel?
25 Saj vendar poznaš Nerovega sina Abnêrja! Kajti prišel je, da bi te varal in spoznal tvoj odhod in tvoj prihod in izvedel vse, kar delaš.«
26 Ko pa je Joáb odšel od Davida, je poslal sle za Abnêrjem. Pripeljali so ga nazaj od Bor Sire, ne da bi David za to vedel.
27 Ko se je Abnêr vrnil v Hebrón, ga je Joáb odpeljal stran, na sredo vrat, da bi z njim na tihem govoril. Tam ga je zabodel v trebuh. Tako je umrl zaradi krvi njegovega brata Asaéla.
28 Ko je potem David to slišal, je rekel: »Na veke sem nedolžen, jaz sam in moje kraljestvo, pred Gospodom nad krvjo Nerovega sina Abnêrja!
29 Naj pride na Joábovo glavo in na vso hišo njegovega očeta! Naj v Joábovi hiši ne zmanjka takih, ki imajo semenotok ali gobe  Beseda označuje več vrst kožnih bolezni. ali sučejo vreteno ali padajo pod mečem ali stradajo kruha!«
30 Joáb in njegov brat Abišáj sta namreč ubila Abnêrja zato, ker je usmrtil njunega brata Asaéla v boju pri Gibeónu.
31 David je rekel Joábu in vsemu ljudstvu, ki je bilo z njim: »Pretrgajte svoja oblačila in si pripašite raševnik ter žalujte pred Abnêrjem!« Kralj David je hodil za nosili.
32 Ko so Abnêrja v Hebrónu pokopavali, je kralj povzdignil svoj glas in se razjokal na Abnêrjevem grobu in tudi vse ljudstvo je jokalo.
33 Kralj je zapel žalostinko za Abnêrjem, rekoč:
Mar je moral Abnêr umreti,
kakor umre bedak?
34 Tvoje roke niso bile zvezane
in tvoje noge ne vklenjene v spone.
Padel si, kakor tisti,
ki pade pred izprijenci.
In vse ljudstvo je spet jokalo za njim.
35 Potem je vse ljudstvo prišlo vabit Davida, da bi jedel kruh, dokler je še dan. David pa je prisegel in rekel: »Tako naj mi stori Bog in tako doda, če pred sončnim zahodom okusim kruh ali kar koli drugega!«
36 Vse ljudstvo je to opazilo in bilo je dobro v njihovih očeh, kakor je bilo vse, kar je kralj storil, dobro v očeh vsega ljudstva.
37 Tako sta vse ljudstvo in ves Izrael tisti dan spoznala, da ni prišlo od kralja, da je bil usmrčen Nerov sin Abnêr.
38 Kralj je rekel svojim služabnikom: »Ne veste, da je danes padel knez in velik človek v Izraelu?
39 Jaz sem danes še preslab, čeprav sem maziljen za kralja; a ta moža, Cerújina sinova, sta močnejša od mene. Gospod naj tistemu, ki dela húdo, povrne po njegovi hudobiji!«
|
