1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: 2 »Govôri Aronu in njegovim sinovom, naj spoštljivo ravnajo s svetimi darovi, ki mi jih posvečujejo Izraelovi sinovi, da ne oskrunijo mojega svetega imena; jaz sem Gospod. 3 Reci jim: ›Kdor koli izmed vseh vaših potomcev iz roda v rod se približa svetim darovom, ki so jih Izraelovi rodovi posvetili Gospodu, ko je nečist, naj bo iztrebljen izpred mojega obličja; jaz sem Gospod. 4 Nihče izmed Aronovih potomcev, ki je gobav ali ima tok, ne sme jesti od svetih darov, dokler se ne očisti. Kdor se dotakne kogar koli, ki je nečist zaradi mrliča, ali komur uhaja seme 5 ali kdor se dotakne katere koli golazni, ki ga onečisti, ali človeka, ki ga onečisti, najsi bo njegova nečistost kakršna koli, 6 kdor se česa takega dotakne, naj bo nečist do večera in naj ne jé od svetih darov, dokler se ne okopa v vodi. 7 Ko sonce zaide, je čist in potem sme jesti od svetih darov; kajti to je njegova hrana. 8 Naj pa ne uživa od tega, kar je poginilo ali so raztrgale zveri, da se s tem ne onečisti; jaz sem Gospod. 9 Izpolnjujejo naj, kar sem naročil, da si ne nakopljejo greha zaradi tega in bi v tem umrli, ker so skrunili svete reči. Jaz sem Gospod, ki jih posvečujem.

10 Kdor pa ni duhovnik, ne sme uživati svetega; niti tisti, ki stanuje pri duhovniku niti njegov najemnik ne smeta jesti svetega. 11 Tisti pa, ki ga duhovnik kupi za denar, da je njegova last, sme to uživati; tudi tisti, ki so rojeni v njegovi hiši, smejo uživati njegovo hrano. 12 Če se duhovnikova hči omoži z neduhovnikom, ne sme jesti od svetih darov. 13 Če pa je duhovnikova hči ovdovela ali jo je mož odslovil in nima otrok, pa se vrne v očetovo hišo kakor v svoji mladosti, sme uživati hrano svojega očeta; sicer pa nihče, ki ni duhovnik, ne sme od tega jesti. 14 Kdor bi ponevedoma pojedel kaj svetega, mora to duhovniku povrniti in dodati še petino vrednosti.

15 Duhovniki naj ne skrunijo svetih darov, ki jih Izraelovi sinovi darujejo Gospodu, 16 in naj jim ne nalagajo kazni za krivdo, če bi uživali njihove svete darove; kajti jaz sem Gospod, ki jih posvečujem.‹«

17 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: 18 »Govôri Aronu in njegovim sinovom in vsem Izraelovim sinovom in jim reci: ›Če kdor koli iz Izraelove hiše ali izmed tujcev v Izraelu daruje svoj dar, bodisi kakršen koli zaobljubni bodisi kakršen koli prostovoljni dar, ki ga daruje Gospodu v žgalno daritev, 19 mora biti to, da boste sprejeti, neoporečen samec od goveda, ovc ali koz. 20 Ničesar, kar ima napako, ne darujte, kajti ne bi bili sprejeti!

21 Če hoče kdo darovati Gospodu mirovno daritev, da izpolni zaobljubo ali kot prostovoljni dar od goveda ali od drobnice, naj bo neoporečna, da bo sprejeta; nobene napake ne sme imeti. 22 Kar je slepo ali polomljeno ali pohabljeno ali kozavo ali garjavo ali lišajasto, tega ne darujte Gospodu in ne polagajte na oltar kot ognjeno daritev Gospodu! 23 Kot prostovoljni dar smeš darovati bika ali jagnje s predolgimi ali prekratkimi udi, kot zaobljubna daritev pa ne bo sprejeto. 24 Živali, ki ima zmečkana ali stolčena ali odtrgana ali zrezana moda, ne darujte Gospodu! Česa takega ne smete delati v svoji deželi. 25 Tudi iz tujčeve roke ne smete nič takega darovati v hrano svojemu Bogu, kajti zaradi te poškodbe imajo napako; ne bi bilo sprejeto od vas.‹«

26 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: 27 »Ko se tele ali jagnje ali kozlič rodi, naj ostane sedem dni pri svoji materi, od osmega dne naprej pa je sprejemljiv kot dar ognjene daritve za Gospoda. 28 Goveda ali ovce ne smete klati isti dan z njenim mladičem. 29 Kadar darujete Gospodu zahvalno daritev, jo darujte tako, da boste sprejeti. 30 Tisti dan jo použijte, ničesar od nje ne puščajte do jutra; jaz sem Gospod.

31 Držite se torej mojih zapovedi in jih izpolnjujte; jaz sem Gospod. 32 Ne skrunite mojega svetega imena, temveč posvečevan hočem biti sredi Izraelovih sinov; jaz sem Gospod, ki vas posvečujem, 33 ki sem vas izpeljal iz egiptovske dežele, da bi bil vaš Bog; jaz sem Gospod.«