1 Gospod je govoril Mojzesu in rekel: 2 »Narêdi si dve srebrni trobenti, narêdi ju s kovanim delom; potreboval ju boš, da boš z njima skliceval skupnost in odpravljal tabor na odhod. 3 Kadar boš dal nanju zatrobiti, naj se vsa skupnost zbere pri tebi ob vhodu v shodni šotor. 4 Če bo zadonela le ena, naj se pri tebi zberejo knezi, poglavarji Izraelovih tisočnij. 5 Kadar zatrobite z zavijanjem, naj se odpravijo tabori, ki taborijo na vzhodni strani. 6 In kadar drugič zatrobite z zavijanjem, naj se odpravijo tabori, ki taborijo na južni strani. Naj se zatrobi z zavijanjem, kadar bo čas, da se odpravijo na pot. 7 Tudi za sklicevanje občestva trobite, a ne z zavijanjem! 8 Aronovi sinovi, duhovniki, naj trobijo na trobenti; naj vam bosta v večen zakon iz roda v rod. 9 Kadar boste v svoji deželi šli na vojsko proti sovražniku, ki vas napada, trobite z zavijanjem! Tako se vas bo Gospod, vaš Bog, spomnil in rešeni boste sovražnikov. 10 Ob dnevu veselja, ob praznikih in mlajih trobite na trobenti pri svojih žgalnih in mirovnih daritvah; to bo za vas spomin pred vašim Bogom. Jaz sem Gospod, vaš Bog.«

11 V drugem letu, v drugem mesecu, dvajsetega v mesecu se je oblak vzdignil iznad prebivališča pričevanja. 12 Izraelovi sinovi so se po odhodnem redu odpravili iz Sinajske puščave; in oblak je obstal v Paránski puščavi. 13 Tedaj so se prvikrat odpravili na pot na Gospodov ukaz, ki ga je dal po Mojzesu. 14 Najprej se je odpravil prapor tabora Judovih sinov s svojimi četami; na čelu njegove vojske je bil Aminadábov sin Nahšón. 15 Na čelu vojske rodu Isahárjevih sinov je bil Cuárjev sin Netanél; 16 na čelu vojske rodu Zábulonovih sinov je bil Helónov sin Eliáb.

17 Ko so prebivališče razdrli, so se Geršónovi in Meraríjevi sinovi, ki so ga nosili, odpravili na pot. 18 Potem se je odpravil prapor Rubenovega tabora s svojimi četami; na čelu njegove vojske je bil Šedeúrjev sin Elicúr. 19 Na čelu vojske rodu Simeonovih sinov je bil Curišadájev sin Šelumiél. 20 Na čelu vojske rodu Gadovih sinov je bil Reguélov sin Eljasáf.

21 Nato so se odpravili Kehátovci, ki so nosili svete reči; do njihovega prihoda so drugi že postavili prebivališče. 22 Potem se je odpravil na pot prapor tabora Efrájimovih sinov s svojimi četami; na čelu njegove vojske je bil Amihúdov sin Elišamá. 23 Na čelu vojske rodu Manásejevih sinov je bil Pedacúrjev sin Gamliél. 24 Na čelu vojske Benjaminovega rodu je bil Gideoníjev sin Abidán.

25 Potem se je odpravil na pot prapor tabora Danovih sinov s svojimi četami kot zadnja straža za vse tabore; in na čelu njegove vojske je bil Amišadájev sin Ahiézer. 26 Na čelu vojske rodu Aserjevih sinov je bil Ohránov sin Pagiél. 27 Na čelu vojske rodu Neftálijevih sinov je bil Enánov sin Ahirá. 28 To je bil odhodni red Izraelovih sinov po njihovih četah. Tako so se odpravljali na pot.

29 Mojzes je rekel Hobábu, sinu Midjánca Reguéla, svojega tasta: »Odpravljamo se proti kraju, o katerem je Gospod rekel: ›Dal vam ga bom.‹ Pojdi z nami in dobro ti bomo storili, kajti Gospod je Izraelu zagotovil dobro!« 30 Ta pa mu je rekel: »Ne grem, temveč bom šel v svojo deželo in k svoji rodbini.« 31 Mojzes je rekel: »Nikar nas ne zapusti, kajti ti veš, kje naj postavljamo tabore v puščavi; zato nam bodi za oči! 32 Če pojdeš z nami, bomo isto dobro, ki ga bo Gospod izkazal nam, storili tudi tebi.«

33 Tako so se odpravili od Gospodove gore in potovali tri dni. In skrinja Gospodove zaveze je te tri dni hodila pred njimi, da bi jim našla kraj za počitek. 34 Gospodov oblak pa je bil podnevi nad njimi, kadar koli so se odpravljali iz taborišča.

35 Kadar se je skrinja odpravljala na pot, je Mojzes govoril: