1 V tistem času se je kralj Herod namenil, da udari po nekaterih, ki so pripadali Cerkvi. 2 Z mečem je dal usmrtiti Janezovega brata Jakoba. 3 Ko je videl, da je to Judom všeč, je dal zgrabiti tudi Petra; bilo je v dneh nekvašenega kruha. 4 Dal ga je prijeti in vreči v ječo ter ukazal štirim četvericam vojakov, naj ga stražijo. Namenil se je, da mu bo po pashi javno sodil. 5 Peter je bil torej v ječi, Cerkev pa je zanj vztrajno molila k Bogu.

6 Tisto noč, preden ga je Herod nameraval pripeljati pred ljudstvo, je Peter spal med dvema stražarjema. Bil je vklenjen v dvojne verige in vojaka sta stala na straži pred vrati. 7 In glej, Gospodov angel je stopil k njemu in svetloba je oblila celico. Angel je Petra sunil v bok, ga prebudil in mu rekel: »Hitro vstani!« In verige so mu padle z rok. 8 Nato mu je angel rekel: »Opaši se in priveži si sandale!« In storil je tako. Nato mu je rekel: »Ogrni si plašč in pojdi za menoj!« 9 Šel je iz ječe in stopal za njim. In ni vedel, da je res, kar se dogaja po angelu; mislil je, da vidi prikazen. 10 Šla sta mimo prve in mimo druge straže ter prispela do železnih vrat, ki držijo v mesto. Vrata so se jima sama od sebe odprla. Stopila sta na prosto in hodila po ulici; in angel je nenadoma izginil. 11 Tedaj se je Peter zavedel in rekel: »Zdaj vem, da je res! Gospod je poslal svojega angela in me rešil iz Herodove roke in pred vsemi nakanami judovskega ljudstva.« 12 In ko si je o tem prišel na jasno, je stopil do hiše Marije, matere Janeza Marka, kjer je bilo veliko zbranih in so molili. 13 Potrkal je na vežna vrata in služkinja z imenom Roda je šla poslušat, kdo trka. 14 Prepoznala je Petrov glas in od samega veselja ni odprla vrat, ampak je stekla povedat: »Peter stoji pred vrati!« 15 Rekli so ji: »Blede se ti!« Ona pa je zatrjevala, da je res. Tedaj so rekli: »Njegov angel je.« 16 Peter je še kar naprej trkal. Ko so nazadnje le odprli, so ga zagledali in osupnili. 17 Z roko jim je dal znamenje, naj bodo tiho, in povedal jim je, kako ga je Gospod rešil iz ječe. »Sporočite to Jakobu in bratom!« je naročil, nato pa odšel in odpotoval v drug kraj.

18 Ko se je zdanilo, je zavladal med vojaki nemajhen preplah: kaj neki se je zgodilo s Petrom? 19 Herod je ukazal, naj ga poiščejo. Ko ga ni našel, je zasliševal stražarje in jih dal usmrtiti. Nato je odšel iz Judeje in ostal nekaj časa v Cezareji.

20 Herod je bil ves divji na meščane Tira in Sidóna. Ti so k njemu napotili skupno poslanstvo, si pridobili kraljevega dvorjana Blasta in prosili miru, ker je njihova dežela dobivala živež iz kraljeve dežele. 21 Na določeni dan si je Herod nadel kraljevsko oblačilo, sédel na prestol in imel slovesen govor. 22 In ljudstvo je vzklikalo: »Božji glas je to in ne človeški.« 23 V hipu pa ga je udaril Gospodov angel, ker ni dal časti Bogu. Razjedli so ga črvi in izdihnil je.

24 Božja beseda pa je rastla in se širila. 25 Barnaba in Savel sta opravila svojo nalogo v Jeruzalemu in se vrnila; s sabo sta vzela Janeza, ki se je imenoval tudi Marko.