|
Cerkev pooblasti Barnaba in Savla za misijonarsko delo
13
1 V antiohijski Cerkvi so bili preroki in učitelji: Barnaba, Simeon z vzdevkom Niger, Lukij iz Cirene, Manaén, ki je bil v mladosti vrstnik četrtnega oblastnika Heroda, in Savel.
2 Ko so opravljali službo Gospodu in se postili, jim je Sveti Duh rekel: »Odberite mi Barnaba in Savla za delo, kamor sem ju poklical!«
3 Nato so med postom in molitvijo položili nanju roke in ju odposlali.
Barnaba in Savel na Cipru
4 Tako sta bila odposlana po Svetem Duhu in prispela sta v Selevkíjo, od tam pa sta odplula na Ciper.
5 Tam sta v Salamini po judovskih shodnicah oznanjala Božjo besedo; in za pomočnika sta imela Janeza.
6 Obhodila sta ves otok do Pafosa. Tam sta naletela na judovskega vražarja in lažnega preroka z imenom Barjezus;
7 ta je spremljal prokonzula Sergija Pavla, ki je bil bister mož. Poklical je Barnaba in Savla k sebi, ker je želel slišati Božjo besedo.
8 Toda Elíma, »Vražar«, to namreč v prevodu pomeni njegovo ime, jima je nasprotoval in skušal prokonzula odvrniti od vere.
9 Savel, ki mu je bilo ime tudi Pavel, pa ga je ostro pogledal in mu poln Svetega Duha
10 rekel: »O ti, ki si poln vseh zvijač in vse hudobije, ti sin hudičev, sovražnik vse pravičnosti! Ali ne boš nehal kriviti Gospodovih ravnih poti?
11 Glej, udarila te bo Gospodova roka, oslepel boš in nekaj časa ne boš videl sonca!« In v hipu sta ga zagrnila mrak in tema, tipal je naokrog in iskal, da bi ga kdo peljal za roko.
12 Ko je prokonzul videl, kaj se je zgodilo, je veroval; tako ga je prevzel Gospodov nauk.
Pavel in Barnaba v Pizidiji
13 Pavel je s spremljevalcema odplul iz Pafosa in prispel v Pergo v Pamfiliji. Tu se je Janez ločil od njiju in se vrnil v Jeruzalem.
14 Ona dva pa sta iz Perge potovala naprej in prišla v pizidijsko Antiohijo. Na sobotni dan sta šla v shodnico in sedla.
15 Ko so prebrali postavo in preroke, so se načelniki shodnice obrnili k njima in rekli: »Brata, če imata kako spodbudno besedo za ljudstvo, povejta!«
16 Tedaj je Pavel vstal, dal znamenje z roko in rekel:
»Možje Izraelci in vi, ki se bojite Boga, poslušajte!
17 Bog tega izraelskega ljudstva je izvolil naše očete in poveličal ljudstvo v egiptovskem izgnanstvu ter ga z dvignjeno roko popeljal iz njega.
18 Kakih štirideset let jih je hranil  Mnogi rkp. trpel. v puščavi.
19 Pokončal je sedem narodov v kánaanski deželi in jim razdelil njihovo zemljo v dediščino.
20 To je trajalo približno štiristo petdeset let. Nato jim je dal sodnike do preroka Samuela.
21 Tedaj so si zaželeli kralja in Bog jim je dal Savla, Kiševega sina, moža iz Benjaminovega rodu, za štirideset let.
22 Ko ga je Bog zavrgel, jim je za kralja obudil Davida. O njem je sam potrdil: Našel sem Davida, Jesejevega sina, moža po svojem srcu, ki bo izpolnil vse, kar hočem.
23 Iz njegovega rodu je Bog, kakor je bil obljubil, poslal Izraelu odrešenika Jezusa,
24 ki ga je pred njegovim prihodom Janez s krstom spreobrnjenja napovedoval vsemu izraelskemu ljudstvu.
25 Ko pa je Janez končaval svoj tek, je govoril: ›Mar mislite, da sem jaz? Jaz nisem. Toda glejte, za mano pride on, in jaz nisem vreden, da bi odvezal sandale z njegovih nog.‹
26 Bratje, sinovi Abrahamovega rodu, in vi, ki se bojite Boga! Nam Različica Vam. je bila poslana beseda tega odrešenja.
27 Prebivalci Jeruzalema in njihovi voditelji ga niso spoznali. S svojo sodbo so izpolnili besede prerokov, ki jih berejo vsako soboto.
28 Čeprav niso našli nobene krivde, da bi zaslužil smrt, so od Pilata zahtevali, naj ga dá usmrtiti.
29 In ko so izpolnili vse, kar je bilo zapisano o njem, so ga sneli z lesa in položili v grob.
30 Toda Bog ga je obudil od mrtvih.
31 Več dni se je prikazoval tistim, ki so prišli z njim iz Galileje v Jeruzalem; ti so zdaj njegove priče pred ljudstvom.
32 In tudi mi vam oznanjamo, Db. oznanjamo evangelij. da se je izpolnila obljuba, dana očetom.
33 Bog jo je izpolnil nad nami, ki smo njihovi otroci, s tem da je obudil Jezusa, kakor je zapisano v drugem psalmu:
Ti si moj sin,
danes sem te rodil.
34 Rekel je, da ga je obudil od mrtvih, ker noče, da bi se vrnil v trohnobo. In prav tako je rekel:
Zvestó vam bom izpolnil obljube, dane Davidu.
35 Zato tudi drugje pravi:
Svojemu Svetemu ne boš dal gledati trohnobe.
36 David je v svojem rodu služil Bogu pri tem načrtu; zaspal je in je bil pokopan k očetom in videl je trohnobo.
37 Ta pa, ki ga je Bog obudil, ni videl trohnobe.
38-39 Vedite, bratje: po njem se vam oznanja odpuščanje grehov. In vsak, kdor veruje, dobi v njem opravičenje od vsega, od česar niste mogli dobiti opravičenja v Mojzesovi postavi.
40 Glejte torej, da ne pride na vas, kar je napovedano po prerokih:
41 Ozrite se, zaničevalci,
čudíte se in izginite!
Zakaj opravil bom delo v vaših dneh –
če bi vam kdo o tem delu pripovedoval, ne bi verjeli.«
42 Ob odhodu so ju prosili, naj jim prihodnjo soboto spregovorita o pomenu teh besed.
43 Ko se je zbor razšel, je veliko Judov in pobožnih spreobrnjencev Db. prozelitov. spremljalo Pavla in Barnaba. Ona dva pa sta se z njimi pogovarjala in jih spodbujala, naj vztrajajo v Božji milosti.
44 Naslednjo soboto se je zbralo skoraj vse mesto, da bi slišali Gospodovo Različica Božjo. besedo.
45 Ob pogledu na množice je Jude obšla nevoščljivost; ugovarjali so Pavlovim besedam in preklinjali.
46 Tedaj sta Pavel in Barnaba pogumno spregovorila: »Vam bi se morala najprej oznaniti Božja beseda. Ker pa jo zavračate in se sami nimate za vredne večnega življenja, glejte, se obračava k poganom.
47 Tako nam je namreč naročil Gospod:
Postavil sem te za luč narodom, Ali poganom.
da boš v odrešenje do skrajnih mej sveta.«
48 Ob teh besedah so se pogani razveselili in poveličevali Gospodovo besedo; in tisti, ki so bili odločeni za večno življenje, so sprejeli vero.
49 In Gospodova beseda se je širila po vsej deželi.
50 Medtem so Judje nahujskali pobožne in ugledne žene in mestne prvake; zanetili so preganjanje zoper Pavla in Barnaba ter ju izgnali iz svoje dežele.
51 Ona dva sta proti njim otresla prah s svojih nog in odpotovala v Ikónij,
52 učenci pa so bili polni veselja in Svetega Duha.
|
