1 Medtem je Savel še naprej besnel in grozil s smrtjo Gospodovim učencem. Šel je k vélikemu duhovniku 2 in si izprosil pisma za shodnice v Damasku, tako da bi lahko vsakega privrženca Poti, moškega ali žensko, vklenil in prignal v Jeruzalem.

3 Med potjo, ko se je bližal Damasku, pa ga je nenadoma obsijala luč z neba. 4 Padel je na tla in zaslišal glas, ki mu je rekel: »Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?« 5 Rekel je: »Kdo si, Gospod?« Glas pa je odgovoril: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš. 6 Zdaj pa vstani in pojdi v mesto in izvedel boš, kaj moraš storiti!« 7 Možje, ki so potovali z njim, so obstali brez besed; slišali so glas, videli pa niso nikogar. 8 Savel se je dvignil s tal. Toda čeprav je odprl oči, ni nič videl. Prijeli so ga za roko in peljali v Damask. 9 Tri dni ni nič videl in ni ne jedel ne pil.

10 V Damasku je bil neki učenec z imenom Hananija. Ta je imel videnje, v katerem mu je Gospod rekel: »Hananija!« »Glej, tu sem, Gospod!« je odgovoril. 11 Gospod mu je rekel: »Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna! V Judovi hiši poišči človeka iz Tarza, ki mu je ime Savel! Glej, ta človek moli 12 in v prikazni je videl moža z imenom Hananija, kako je vstopil in nanj položil roke, da bi spet videl.« 13 Hananija je odgovoril: »Gospod, od mnogih sem slišal o tem človeku, koliko gorja je prizadel tvojim svetim v Jeruzalemu. 14 Tudi tu ima od vélikih duhovnikov pooblastilo, da lahko vklene vse, ki kličejo tvoje ime.« 15 Gospod pa mu je rekel: »Pojdi, zakaj on je posoda, ki sem si jo izbral, da ponese moje ime pred pogane in kralje in Izraelove sinove. 16 Pokazal mu bom, koliko bo moral trpeti za moje ime.« 17 Hananija je šel in stopil v hišo. Položil je nanj roke in rekel: »Brat Savel! Gospod Jezus, ki se ti je prikazal na poti semkaj, me je poslal, da spregledaš in postaneš poln Svetega Duha.« 18 In v hipu so padle kakor luskine z njegovih oči. Spet je videl, vstal in se dal krstiti. 19 Zaužil je hrano in vrnile so se mu moči.

Nekaj dni je preživel z učenci v Damasku. 20 Takoj je šel v shodnice in oznanjal, da je Jezus Božji Sin. 21 Vsi, ki so ga slišali, so osupnili in govorili: »Ali ni ta človek v Jeruzalemu hotel iztrebiti tiste, ki so klicali to ime? Ali ni prišel semkaj z namenom, da jih vklenjene prižene pred vélike duhovnike?« 22 Savel pa je postal še močnejši in je povsem zmedel Jude, ki so živeli v Damasku, ko jim je dokazoval: »Jezus je Mesija!«

23 Ko je minilo že precéj dni, so Judje sklenili, da ga ubijejo. 24 Savel je izvedel za njihov naklep. Tudi pri mestnih vratih so prežali dan in noč, da bi ga ubili. 25 Zato so ga učenci neko noč vzeli in po vrvi v košari spustili čez mestno obzidje.

26 Prišel je v Jeruzalem, kjer se je skušal pridružiti učencem. Toda vsi so se ga bali in mu niso verjeli, da je učenec. 27 Tedaj se je zanj zavzel Barnaba in ga predstavil apostolom. Povedal jim je, kako je Savel med potjo videl Gospoda, ki mu je govoril, in kako je v Damasku brez strahu nastopal v Jezusovem imenu. 28 Poslej se je z njimi družil v Jeruzalemu in pogumno govoril v Gospodovem imenu. 29 Razpravljal je s helenisti in se z njimi prerekal, ti pa so ga nameravali ubiti. 30 Ko so bratje to izvedeli, so ga odpeljali v Cezarejo, nato pa poslali v Tarz.

31 Cerkev je tedaj po vsej Judeji, Galileji in Samariji živela v miru. Izgrajevala se je, napredovala v strahu Gospodovem ter rastla v tolažbi Svetega Duha.

32 Peter je potoval vsepovsod in tako je prišel tudi med svete, ki so prebivali v Lidi. 33 Tam je našel moža z imenom Enéj, ki je že osem let ležal v postelji, ker je bil hrom. 34 Peter mu je rekel: »Enéj, Jezus Kristus te ozdravlja! Vstani in postelji si ležišče!« In pri priči je vstal. 35 Videli so ga vsi, ki prebivajo v Lidi in Šarónu, in se spreobrnili h Gospodu.

36 V Jopi je živela učenka, ki ji je bilo ime Tabíta, kar v prevodu pomeni »Gazela«; bila je polna dobrih del in rada je delila miloščino. 37 Ravno v tistih dneh pa je zbolela in umrla. Umili so jo in položili v gornji prostor hiše. 38 Jopa leži nedaleč od Lide. In ker so učenci slišali, da se tam mudi Peter, so poslali k njemu dva moža s prošnjo: »Brez odlašanja pridi k nam!« 39 Peter je vstal in šel z njima. Ko je prispel tja, so ga peljali v gornji prostor. Obstopile so ga vdove, ki so vse imele solzne oči; razkazovale so mu halje in obleke, ki jih je bila sešila Gazela, ko je živela med njimi. 40 Peter je poslal vse ljudi iz izbe, pokleknil in molil. Nato se je obrnil k truplu in rekel: »Tabíta, vstani!« Odprla je oči, in ko je zagledala Petra, je sedla. 41 Dal ji je roko in ji pomagal vstati. Nato je poklical svete in vdove in jim jo pokazal živo. 42 Novica o tem se je razvedela po vsej Jopi in veliko ljudi je sprejelo vero v Gospoda. 43 Nato je Peter dalj časa ostal v Jopi pri nekem strojarju Simonu.