|
Baruh
Uvod
1
1 To so besede knjige, ki jih je Baruh, sin Nerijája, sinú Mahsejája, sinú Sedekíja, sinú Hasadjája, sinú Hilkijája, napisal v Babiloniji,  Ali v Babilonu.
2 v petem letu, sedmi dan meseca, v času, ko so Kaldejci zavzeli Jeruzalem in ga požgali z ognjem.
Baruh pri judovskih izgnancih v Babilonu
3 In Baruh je bral besede te knjige pred Judovim kraljem Jojahínom, Jojakímovim sinom, in pred vsem ljudstvom, ki je prišlo, da bi poslušalo knjigo,
4 pred dostojanstveniki Db. mogočnimi. in kraljevimi sinovi, pred starešinami in pred vsem ljudstvom, od majhnega do velikega, pred vsemi, ki so prebivali v Babiloniji ob reki Sud.
5 Jokali so, se postili in molili pred Gospodom.
6 Zbrali so denar, kolikor je kdo mogel dati,
7 in so ga poslali v Jeruzalem duhovniku Tj. vélikemu duhovniku. Jojakímu, sinu Hilkijája, sinú Šalúma, in drugim Dodano. duhovnikom in vsemu ljudstvu, ki je bilo z njim v Jeruzalemu,
8 in to desetega sivána, ko je Baruh Dodano. vzel nazaj Dodano. posode Gospodove hiše, ki so jih odnesli iz templja, da bi jih vrnil v Judovo deželo, srebrne posode, ki jih je naredil Judov kralj Sedekíja, Jošíjev sin,
9 potem ko je Nebukadnezar, babilonski kralj, Jojahína, kneze, Db. oblastnike. jetnike, dostojanstvenike Db. mogočne. in podeželsko ljudstvo izselil iz Jeruzalema in Jojahína odvedel v Babilon.
10 In dejali so: »Poglejte, pošiljamo vam denar. Kupite s tem denarjem žgalne daritve, daritve za greh in kadilo ter pripravite jedilne daritve; darujte jih na oltarju Gospoda, našega Boga.
11 Molite za življenje Nebukadnezarja, babilonskega kralja, in za življenje njegovega sina Belšacárja, da bi bilo njunih dni toliko, kolikor je dni neba nad zemljo.
12 In Gospod naj nam dá moč in razsvetli naše oči, da bi živeli v senci Tj. v varstvu. Nebukadnezarja, babilonskega kralja, in v senci Tj. v varstvu. njegovega sina Belšacárja, jima služili veliko dni in našli pred njima milost.
13 Molite tudi za nas h Gospodu, našemu Bogu, kajti grešili smo proti Gospodu, našemu Bogu, in svojega srda in svoje jeze ni odvrnil od nas vse do tega dne.
14 In berite to knjigo, ki vam jo pošiljamo, da jo razglasite Ali da se izpoveste grehov. v Gospodovi hiši na dan praznika in ob drugih primernih dneh.« Ali dnevih shoda ali določenih dneh.
Molitev
Ljudstvo priznava svojo krivdo
15 Tako govorite: Gospodu, našemu Bogu, je lastna je lastna: dodano. pravičnost, sramota na obličju pa – kakor ta dan – nam, vsakemu Dodano. človeku v Judu in prebivalcem Jeruzalema,
16 našim kraljem, našim knezom, Db. oblastnikom. našim duhovnikom, našim prerokom in našim očetom,
17 kajti grešili smo pred Gospodom
18 in postali smo mu nepokorni. Nismo prisluhnili glasu Gospoda, svojega Boga, da bi hodili po Gospodovih zapovedih, ki nam jih je dal.
19 Od dneva, ko je Gospod izpeljal naše prednike iz egiptovske dežele, do tega dne smo bili nepokorni Gospodu, svojemu Bogu, in lahkomiselno smo ravnali, da nismo poslušali njegovega glasu.
20 In tako Dodano. se nas držita zlo in prekletstvo, s katerim je Gospod zagrozil po svojem služabniku Mojzesu na dan, ko je izpeljal naše očete iz egiptovske dežele, da bi nam dal deželo, v kateri tečeta mleko in med – kakor ta dan.
21 Mi pa nismo prisluhnili glasu Gospoda, svojega Boga, v skladu z besedami Ali v besedah. prerokov, ki jih je pošiljal k nam.
Po drugačnem štetju 1,21b.22 In vsak od nas je odšel, da bi po pameti svojega hudobnega srca služil tujim bogovom in tako delal, kar je zlo v očeh Gospoda, našega Boga.
|
