2
1 In Gospod je uresničil besedo, ki jo je izrekel proti nam in proti našim sodnikom, ki so sodili Izraelu, proti našim kraljem in oblastnikom in proti vsakemu  Dodano. človeku v Izraelu in Judu.
2 Pod vsem nebom Bog Dodano. ni storil česa takega, kar je naredil v Jeruzalemu, v skladu s tem, kar je pisano v Mojzesovi postavi,
3 da bomo namreč nekateri jedli meso svojega sina, drugi pa meso svoje hčere.
4 Izročil jih je kot podložnike vsem kraljestvom okoli nas; v sramotenje in prekletstvo Db. in neprehodno (puščavo); gr. nejasno. vsem ljudstvom naokrog, kamor jih je Gospod razkropil.
5 Bili so ponižani, namesto da bi bili povišani – ker smo grešili proti Gospodu, svojemu Bogu, tako da nismo poslušali njegovega glasu.
6 Gospodu, našemu Bogu, je lastna je lastna: dodano. pravičnost, nam in našim očetom pa sramota na obrazih – kakor ta dan.
7 Vse zlo, ki ga je Gospod napovedal proti nam, je prišlo nad nas.
8 In nismo zaprosili Gospodovega obličja, da bi vsakogar izmed nas odvrnil od misli hudobnega srca.
9 Gospod pa je bedel nad nesrečami in jih je privedel nad nas, kajti Gospod je pravičen glede vseh svojih del, ki nam jih je zapovedal,
10 in vendar nismo prisluhnili njegovemu glasu, da bi hodili po Gospodovih zapovedih, ki nam jih je dal.
Prošnja za odpuščanje
11 In zdaj, Gospod, Izraelov Bog, ki si izpeljal svoje ljudstvo iz Egiptovske dežele z močno roko, z znamenji in s čudeži, z veliko močjo in vzdignjenim laktom, in si si naredil ime – kakor ta dan –;
12 grešili smo, Gospod, naš Bog, brezbožno smo živeli in ravnali krivično kljub vsem tvojim zakonom.
13 Naj se tvoj bes odvrne od nas, ker nas je ostalo malo med narodi, kamor si nas razkropil.
14 Gospod, usliši našo molitev in našo prošnjo in nas reši zaradi sebe, in nakloni nam milost pred obličjem njih, ki so nas odpeljali iz domovine,
15 da bo izvedel ves svet, da si ti Gospod, naš Bog, saj je tvoje ime klicano nad Izrael in njegov rod.
16 Gospod, poglej s svojega svetega bivališča in pomisli na nas. Nagni, Gospod, svoje uho in prisluhni.
17 Odpri, Gospod, svoje oči in poglej: ne pripisujejo veličastva in pravice Gospodu mrtvi v podzemlju, tisti, iz osrčja katerih je bil vzet življenjski dih, Ali duh.
18 ampak nadvse žalostna duša in noga, ki hodi upognjena in slabotna, Gr. nejasno. in upešane oči, in duša, ki je lačna, ti bodo tebi pripisovali veličastvo in pravičnost, Gospod.
19 Svojih prošenj za usmiljenje, Gospod, naš Bog, ne prinašamo pred tvoje obličje zaradi pravičnih dejanj naših očetov in kraljev,
20 saj si sprostil svoj bes in svojo jezo nad nami, kakor si govoril po svojih služabnikih prerokih:
21 Tako govori Gospod: »Upognite svoj tilnik in služite babilonskemu kralju, pa boste prebivali v deželi, ki sem jo dal vašim očetom.
22 Če pa ne boste poslušali Gospodovega glasu, da morate služiti babilonskemu kralju,
23 bom storil, da bo iz Judovih mest in jeruzalemskih ulic Db. in zunaj Jeruzalema; gr. nejasno. izginil glas veselja in glas radosti, glas ženina in glas neveste in vsa dežela bo postala puščava brez prebivalcev.«
24 Mi pa nismo poslušali tvojega glasu, da naj služimo babilonskemu kralju, in uresničil si svoje besede, ki si jih izrekel po svojih služabnikih prerokih, da bodo kosti naših kraljev in kosti naših očetov odnesli iz kraja, kjer so pokopani.
25 In glej, vržene so ven, na vročino dneva in mraz noči, oni pa so pomrli v hudem trpljenju za lakoto, pod mečem in od kuge. Db. in od poslanja (smrti ali kuge).
26 Tudi hišo, nad katero je bilo klicano tvoje ime, si napravil takšno, kakršna je ta dan, zaradi hudobije Izraelove in Judove hiše.
Spreobrnjenje zagotavlja rešitev
27 Vendar pa si, Gospod, naš Bog, z nami ravnal po vsej svoji dobroti in po vsem svojem velikem usmiljenju,
28 kakor si govoril po svojem služabniku Mojzesu na dan, ko si mu ukazal, naj pred Izraelovimi sinovi napiše tvojo postavo, govoreč:
29 »Če ne boste poslušali mojega glasu, bo ta množica, Db. to brnenje …; gr. nejasno. ki je tako velika, spet postala prav majhna sredi narodov, kamor jo razkropim.
30 Vem namreč, da me ne bodo poslušali, ker so trdovratno ljudstvo; v deželi svojega izgnanstva se bodo spreobrnili v svojem srcu.
31 In spoznali bodo, da sem jaz Gospod, njihov Bog, in dal jim bom dovzetno srce in ušesa.
32 V deželi svojega izgnanstva me bodo hvalili in se spominjali mojega imena.
33 Odvrnili se bodo od svoje trdovratnosti in svojih hudobnih del, ker se bodo spominjali poti svojih očetov, ki so grešili pred Gospodom.
34 Tedaj jih bom privedel nazaj v deželo, ki sem jo s prisego obljubil njihovim očetom Abrahamu, Izaku in Jakobu, in ji bodo gospodovali. Namnožil jih bom in njihovo število se ne bo več zmanjšalo.
35 In z njimi bom sklenil večno zavezo, tako da bom njihov Bog in oni moje ljudstvo, in nikdar več ne bom izgnal svojega ljudstva Izraela iz dežele, ki sem mu jo dal.«
|
