Drugo videnje: Oven in kozel
8
1 V tretjem letu kraljevanja Belšacárja, sem prejel jaz, Daniel, videnje po onem, ki sem ga prejel na začetku.
2 V videnju sem gledal: Zgodilo se je, ko sem gledal, da sem bil v prestolnici Suze, ki je v pokrajini Elám. Gledal sem v videnju, da sem bil ob reki Uláj.
3 Povzdignil sem svoje oči in sem videl: Glej, oven je stal pred reko. Imel je dva rogova. Rogova sta bila visoka; eden je bil višji od drugega in višji je pognal pozneje.
4 Videl sem, kako je oven drezal proti zahodu, proti severu in proti jugu. Nobena od živali ni obstala pred njim in nihče se ni osvobodil iz njegove roke. Delal je po svoji volji in postal velik.
5 Ko sem tako premišljeval, glej, je prišel kozel od zahoda. Prešel je vse obličje zemlje, ne da bi se dotaknil tal. Kozel je imel razločen rog med svojimi očmi.
6 Prišel je k ovnu z dvema rogovoma, ki sem ga bil videl stati pred reko, in se s togoto svoje moči zaletel vanj.
7 Videl sem ga, kako se je približal ovnu in planil proti njemu. Udaril je ovna in mu zlomil oba rogova. Oven ni imel moči, da bi obstal pred njim. Vrgel ga je na tla in ga poteptal in ni ga bilo, ki bi ovna osvobodil iz njegove roke.
8 Kozel je nato postal silno velik. Ko je postal mogočen, se je zlomil veliki rog. Namesto tega so zrastli štirje drugi, in sicer proti štirim vetrovom neba.
9 Iz enega od njih je zrastel majhen rog. Ta je postal silno velik v smeri proti jugu, proti vzhodu in proti čudoviti deželi.
10 Zrastel je do nebesne vojske, vrgel nekaj vojske in zvezd na zemljo in jih pomendral.
11 Celo do kneza vojske se je povzdignil; odvzeta je bila nenehna daritev in porušen kraj njegovega svetišča.
12 Vojska mu je bila dana zoper nenehno daritev v pregrehi; Hebr. nejasno. ta je vrgla resnico na tla. To je delala in bila je uspešna.
13 Tedaj sem slišal, da je sveti spregovoril. Drugi sveti pa je rekel tistemu, ki je govoril: »Doklej to videnje o nenehni daritvi, o pregrehi opustoševalca ter teptanje svetega in vojske?« Hebr. nejasno.
14 Rekel mu je: »Še dva tisoč tristo večerov in juter in potem pride svetišče do svoje pravice.«
Razlaga videnja
15 Zgodilo pa se je, ko sem jaz, Daniel, gledal videnje ter ga skušal razumeti, glej, stal je nasproti meni nekdo, ki je imel podobo moža.
16 Potem sem slišal človeški glas ob Uláju. Zaklical je in rekel: »Gabriel, razloži temu prikazen!«
17 Prišel je tja, kjer sem stal. Ko je prihajal, sem se ustrašil in padel na svoj obraz. Rekel mi je: »Vedi, sin človekov, da videnje velja za poslednji čas.«
18 Ko je govoril z menoj, sem omamljen ležal Db. sem ležal v trdnem snu. pred njim z obrazom na tleh. Potem se me je dotaknil in me postavil, kjer sem prej stal.
19 Rekel je: »Glej, naznanjam ti, kaj se bo zgodilo ob koncu togote; kajti v določenem času bo konec.
20 Oven z dvema rogoma, ki si ga videl, sta kralja Medije in Perzije.
21 Kosmati kozel pa je kralj Javána. Tj. Grčije. Veliki rog, ki je bil med njegovimi očmi, je prvi kralj.
22 Da se je zlomil in so štirje drugi stopili na njegovo mesto, pomeni: štiri kraljestva vstanejo iz njegovega naroda, vendar ne z njegovo močjo.
23 Toda ob koncu njihovega kraljevanja,
ko bodo hudodelci presegli mero,
vstane kralj z drznim obrazom
in vešč v spletkarjenju.
24 Njegova moč se bo okrepila,
vendar ne z njegovo lastno močjo.
Izmišljal si bo osupljive reči
in imel bo uspeh v svojih delih.
Pogubil bo mogočne
in ljudstvo svetih.
25 Zaradi njegove prebrisanosti
se bo posrečila prevara v njegovi roki.
V svojem srcu se bo poveličeval
in v ravnodušnosti bo pokončal mnoge.
Proti knezu knezov se bo postavil,
toda razbit bo brez človeške roke.
26 Videnje o večeru in jutru, o katerih se je govorilo, je resnično. Ti pa ohrani skrivnost o videnju, kajti izpolnilo se bo po mnogih dneh.«
27 Jaz, Daniel, pa sem oslabel in bil bolan nekaj dni. Potem sem vstal, da uredim kraljeve zadeve; vendar sem zaradi prikazni še naprej ostal zbegan, kajti nisem je mogel razumeti.
|