1 V prvem letu Dareja, Kserksovega sina, iz rodbine Medijcev, ki je kraljeval nad kraljestvom Kaldejcev, 2 v prvem letu njegovega kraljevanja sem jaz, Daniel, preiskoval v knjigah število let, ki naj se nad jeruzalemskimi razvalinami izpolnijo po Gospodovi besedi preroku Jeremiju: sedemdeset let.

3 Obrnil sem svoj obraz k svojemu Gospodu Bogu, da bi ga iskal z molitvijo in s prošnjami, s postom v raševini in pepelu. 4 Molil sem h Gospodu, svojemu Bogu, priznal sem in rekel:

»O Gospod, veliki in strašni Bog, ki ohranjaš zavezo in dobroto tem, ki ga ljubijo in se držijo njegovih zapovedi. 5 Grešili smo in krivično ravnali, brezbožni smo bili, upirali smo se in odstopili od tvojih zapovedi in od tvojih sodb. 6 Nismo poslušali tvojih služabnikov prerokov, ki so v tvojem imenu govorili našim kraljem, našim knezom, našim očetom in vsemu ljudstvu dežele.

7 Tebi, o Gospod, gre pravičnost, nam pa sramota obličja, kakor je ta dan, nam, Judovim možem, prebivalcem Jeruzalema in vsemu Izraelu, ki so blizu in daleč, po vseh deželah, ki si jih tja razkropil zaradi nezvestobe, katero so zakrivili zoper tebe. 8 Da, Gospod, sramota nam, našim kraljem, našim knezom in našim očetom, ker smo grešili proti tebi. 9 Pri Gospodu, našem Bogu je usmiljenje in odpuščanje, čeprav smo se mu uprli. 10 Nismo poslušali glasu Gospoda, svojega Boga, in nismo ravnali po njegovih postavah, ki nam jih je dajal po svojih služabnikih prerokih.

11 Ves Izrael je prestopil tvojo postavo in se odvrnil, da ne bi prisluhnil tvojemu glasu. Na nas sta se razlila prekletstvo in prisega, o katerih je pisano v postavi Božjega služabnika Mojzesa, ker smo grešili proti tebi. 12 Uresničil je svoje besede, ki jih je govoril zoper nas in zoper naše sodnike, ki so nas sodili. Nad nas je spravil veliko nesrečo, kakršna se še ni zgodila pod vsem nebom, ki pa se je zgodila v Jeruzalemu. 13 Kakor je pisano v Mojzesovi postavi, vsa ta nesreča je prišla nad nas. Nismo pomirili obličja Gospoda, svojega Boga, s tem da bi se odvrnili od svojih krivd in se poučili v tvoji resnici. 14 Gospod pa je bedel nad nesrečo, ki jo je poslal nad nas; kajti pravičen je Gospod, naš Bog, pri vseh svojih delih, ki jih je storil, le mi nismo poslušali njegovega glasu.

15 Zdaj torej, Gospod, naš Bog, ki si z mogočno roko izpeljal svoje ljudstvo iz egiptovske dežele in si si naredil ime, kakor je ta dan, grešili smo, krivično smo ravnali. 16 Moj Gospod, po vseh tvojih pravičnih delih naj se odvrneta, prosim, tvoja jeza in tvoj srd od tvojega mesta Jeruzalema in od tvoje svete gore. Zaradi naših grehov in zaradi krivde naših očetov sta Jeruzalem in tvoje ljudstvo v zasmeh vsem, ki so okoli nas. 17 Zdaj torej, naš Bog, poslušaj molitev svojega služabnika in njegovo prošnjo! Razjasni svoj obraz zaradi sebe, o Gospod, nad svojim opustošenim svetiščem! 18 Nagni, moj Bog, svoje uho in poslušaj! Odpri svoje oči in poglej na naše opustošenje in na mesto, na katero je priklicano tvoje ime. Svoje prošnje polagamo predte, vendar ne zaradi svoje pravičnosti, temveč zaradi tvojega obilnega usmiljenja. 19 O Gospod, poslušaj! O Gospod, odpusti! O Gospod, bodi pozoren in stori to! Ne odlašaj, zaradi sebe samega, moj Bog, kajti tvoje ime je priklicano na tvoje mesto in na tvoje ljudstvo.«

20 Še sem govoril, molil in priznaval svoj greh in greh svojega ljudstva Izraela ter polagal pred Gospoda, svojega Boga, svojo prošnjo za sveto goro mojega Boga; 21 in ko sem še govoril v molitvi, je ob večerni daritvi mož Gabriel, ki sem ga na začetku gledal v videnju, naglo priletel k meni. 22 Dal mi je vedeti, da bo govoril z menoj. Rekel je: »Daniel, zdaj sem prišel, da te poučim v razsodnosti. 23 Ob začetku tvojih prošenj je izšla beseda in jaz sem prišel, da jo oznanim; kajti ljubljen si. Bodi zato pozoren na besedo in doumi videnje:

24 Sedemdeset tednov je odrejenih za tvoje ljudstvo in za mesto tvoje svetosti: da preneha pregreha, se zapečati greh in se zadosti za krivdo; da se vpelje večna pravičnost, se potrdita videnje in prerok in da se mazili Presveto. 25 Vedi torej in razumi: od tedaj, ko je izšla beseda, da se obnovi in pozida Jeruzalem, do maziljenca, glavarja, bo sedem tednov in dvainšestdeset tednov; obnovljena in pozidana bosta trg in obzidje, toda v hudih časih. 26 Po dvainšestdesetih tednih bo maziljenec pokončan in nič ne bo imel. Mesto in svetišče bo razdejalo glavarjevo ljudstvo, ki pride. Njegov konec bo v poplavi in do konca bo vojna, prevrat in opustošenja. 27 Z mnogimi utrdi zavezo za en teden, in na polovici tedna odpravi klavno in jedilno daritev; na krilu bo gnusoba opustošenja do konca, ko se bo izvršila obsodba nad pokončevalcem.«