|
Prilika o zarjavelem loncu
24
1 V devetem letu, v desetem mesecu, desetega v mesecu se mi je zgodila beseda Gospodova, rekoč:
2 Sin človekov, zapiši si natančno datum tega dneva! Prav tega dne je babilonski kralj krenil nad Jeruzalem; da, prav tega dne.
3 Povej uporni hiši priliko in jim reci: Tako govori Gospod Bog:
Pristavi lonec, pristavi ga
in vlij vanj tudi vode!
4 Deni vanj kose mesa,
same lepe kose, stegno in pleče,
napolni ga z izbranimi kostmi!
5 Vzemi najboljše med drobnico,
tudi drva  Db. kosti; hebr. nejasno. naloži podenj!
Zavri njegove kose mesa, Db. njegovo vretje; hebr. nejasno.
tudi kosti v njem naj se skuhajo!
6 Zato tako govori Gospod Bog:
Gorje mestu, ki je prelivalo kri,
kotlu, ki se ga je prijela rja
in katerega rja ne gre proč!
Po vrsti, kos za kosom, jemlji iz njega,
ne da bi žreb padel nanj.
7 Kajti njegova kri je v njegovi sredi.
Na golo skalo jo daje,
ne izliva je na zemljo,
da bi jo mogel pokriti prah.
8 Da se razburim in maščujem,
sem spravil njegovo kri na golo skalo,
da se ne bi pokrila.
9 Zato tako govori Gospod Bog:
Gorje mestu, ki je prelivalo kri!
Tudi jaz naredim veliko grmado.
10 Nanôsi veliko drv, zaneti ogenj
in dobro skuhaj meso! Dodaj začimbe,
kosti pa naj zgorijo!
11 Nato ga praznega postavi na njegovo žerjavico,
da se razgreje in se razbeli njegov baker,
da se raztopi v njem umazanija, ki je v njem,
in izgine njegova rja.
12 A zaman sem se trudil:
njegova debela rja ne gre od njega,
njegova rja ostane kljub ognju. Hebr. nejasno.
13 Zaradi tvoje umazane razuzdanosti,
ker sem te hotel očistiti,
pa se nisi očistilo svoje umazanije,
ne boš več čisto,
dokler ne pomirim svojega srda nad tabo.
14 Jaz, Gospod, sem govoril: prihaja in storil bom. Ne bom odnehal ne prizanesel in ne bo mi žal. Po tvojih potih in po tvojih delih te bom sodil, govori Gospod Bog.
Smrt prerokove žene napoveduje padec Jeruzalema
15 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:
16 Sin človekov, glej, z nenadnim udarcem ti bom odvzel radost tvojih oči. A nikar ne žaluj, ne jokaj in ne pretakaj solz!
17 Tiho vzdihuj, a žalovanja za mrtvimi ne opravljaj! Nadeni si pokrivalo, natakni si obuvalo na noge, ne zakrivaj si brade in ne jej kruha sosedov. Db. ljudi.
18 Zjutraj sem še govoril ljudstvu, zvečer pa mi je umrla žena. Naslednje jutro sem storil, kakor mi je bilo ukazano.
19 Tedaj mi je ljudstvo reklo: »Nam ne boš pojasnil, kakšen pomen ima za nas to, kar delaš?«
20 Rekel sem jim: »Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:
21 Povej Izraelovi hiši: Tako govori Gospod Bog: Glejte, oskrunil bom svoje svetišče, ponos vaše moči, radost vaših oči in hrepenenje vaše duše. Vaši sinovi in vaše hčere, ki ste jih morali zapustiti, bodo padli pod mečem.
22 Tedaj boste storili, kakor sem storil jaz: ne boste si zakrivali brade ne jedli kruha sosedov. Db. ljudi.
23 Svoja pokrivala boste imeli na glavah in obuvala na nogah, ne boste žalovali ne jokali, temveč boste propadali zaradi svojih krivd in stokali drug pred drugim.
24 Ezekiel vam bo za znamenje, kajti vse, kar je storil, boste storili tudi vi, ko pride to. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod Bog.«
25 Ti pa, sin človekov, tisti dan, ko jim bom odvzel njihovo oporišče, veselje njihovega ponosa, radost njihovih oči, koprnenje njihove duše, njihove sinove in hčere,
26 tisti dan bo prišel k tebi ubežnik in ti prinesel novico.
27 Tisti dan se ti bodo odprla usta pred ubežnikom: spregovoril boš in ne boš več nem. Za znamenje jim boš. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod.
|
