1 Tako govori Gospod Bog: Vrata na notranji dvor, ki gledajo proti vzhodu, naj ostanejo zaprta šest delovnih dni. Sobotni dan pa naj se odprejo, tudi na dan ob mlaju naj se odprejo. 2 Knez naj pride od zunaj skozi vežo pri vratih in naj se postavi ob podboju pri vratih. Duhovniki naj darujejo njegovo žgalno in njegove mirovne daritve, sam pa naj pade na kolena na pragu pri vratih in potem odide. Vrata naj se ne zapirajo do večera. 3 Tudi ljudstvo dežele naj ob vhodu teh vrat pada na kolena pred Gospodom ob sobotah in ob mlajih. 4 Žgalna daritev, ki naj jo knez sobotni dan daruje Gospodu, naj bo: šest neoporečnih jagnjet in neoporečen oven. 5 Jedilna daritev naj bo: škaf za ovna, jedilna daritev za jagnjeta pa dar, kakor ga kdo premore; za vsak škaf še vrč olja. 6 Na dan mlaja pa: neoporečen junec, šest jagnjet in oven, ki naj bodo neoporečni. 7 Škaf za junca in škaf za ovna naj daruje kot jedilno daritev, za jagnjeta pa, kolikor zmore; za vsak škaf še vrč olja.

8 Kadar pride knez, naj vstopi skozi vežo pri vratih; po isti poti naj gre tudi ven.

9 Ko pride ljudstvo dežele ob slovesnostih pred Gospoda, naj tisti, ki je prišel molit skozi severna vrata, gre ven skozi južna vrata. Kdor pa je vstopil skozi južna vrata, naj gre ven skozi severna. Naj se ne vrača skozi vrata, skozi katera je prišel, ampak naj odide skozi nasprotna. 10 Knez naj bo med njimi: kadar oni vstopajo, naj vstopa tudi on, in kadar oni odhajajo, naj gre tudi on.

11 Ob praznikih in slovesnostih naj bo jedilna daritev škaf za junca in škaf za ovna, za jagnjeta pa dar, kakor ga kdo premore; za vsak škaf še vrč olja. 12 Če knez daruje prostovoljni dar, žgalno ali mirovne daritve kot prostovoljni dar Gospodu, naj mu odprejo vrata, ki gledajo proti vzhodu. Naj daruje svojo žgalno in svoje mirovne daritve, kakor jih opravlja na sobotni dan. Potem naj gre ven, in ko odide, naj se vrata spet zapro.

13 Vsak dan daruj Gospodu enoletno neoporečno jagnje v žgalno daritev, jutro za jutrom ga daruj. 14 Poleg tega daruj vsako jutro kot jedilno daritev šestinko škafa in tretjino vrča olja, da se ovlaži bela moka kot jedilna daritev za Gospoda; to so večni zakoni, za vselej. 15 Tako naj jutro za jutrom darujejo jagnje in jedilno daritev in olje kot žgalno daritev za vselej.

16 Tako govori Gospod Bog: Če knez podeli dar kateremu svojih sinov, je to njegova dediščina. Ta dar pripada njegovim sinovom kot njihova last. 17 Če pa podeli dar od svoje dediščine kateremu svojih služabnikov, bo ta njegov do odpustnega leta, potem naj se vrne knezu; le dediščina njegovih sinov naj ostane njihova. 18 Knez pa naj ne jemlje od dediščine ljudstva in naj ga ne naganja z njegove posesti. Svojim sinovom naj daje dediščino iz svoje lastnine, da ne bo nihče od mojega ljudstva pregnan s svoje posesti.

19 Tedaj me je peljal skozi vhod, ki je bil ob strani vrat, v svete sobe za duhovnike, ki so gledale proti severu. In glej, tam, na skrajnem zahodnem koncu, je bil prostor. 20 Rekel mi je: »To je prostor, kjer naj duhovniki kuhajo spravno daritev in daritev za greh in pečejo jedilno daritev, da jih ne bodo nosili na zunanji dvor in s tem posvetili ljudstvo.«

21 Nato me je peljal na zunanji dvor in me vodil mimo štirih kotov dvora: v kotu dvora je bil še en dvor, v vsakem kotu. 22 V štirih kotih dvora so bili majhni dvori, po štirideset komolcev dolgi in trideset komolcev široki. Vsi štirje so bili enako veliki. 23 Okoli njih, okoli vseh štirih, je bil nizek zid, spodaj okrog zidov pa so bila narejena ognjišča. 24 Oni mi je rekel: »To so kuhinje, kjer naj tempeljski služabniki kuhajo klavne daritve ljudstva.«