1 V šestem letu, v šestem mesecu, petega v mesecu sem sedèl v svoji hiši in Judovi starešine so sedeli pred menoj. Tedaj je tam padla name roka Gospoda Boga. 2 Videl sem: glej, postava je bila, podobna možu. Od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, navzdol je bil ogenj; in od njegovih ledij navzgor je bil videti kakor blesk, kakor bleščeč sijajnik. 3 Iztegnil je nekakšno roko in me zgrabil za koder na moji glavi. Duh me je vzdignil med zemljo in nebo in me v Božjih videnjih pripeljal v Jeruzalem k vhodu notranjih vrat, ki gledajo proti severu. Tam je stal kip ljubosumnosti, ki zbuja ljubosumnost. 4 In glej, tam je bilo veličastvo Izraelovega Boga, enako prikazni, ki sem jo videl v dolini.

5 Rekel mi je: Sin človekov, vzdigni oči proti severu! Vzdignil sem oči proti severu, in glej, severno od oltarnih vrat, ob vhodu, je bil ta kip ljubosumnosti. 6 Rekel mi je: Sin človekov, ali vidiš, kaj počenjajo? Velike gnusobe, ki jih tu počenja Izraelova hiša, da bi se oddaljila od mojega svetišča? A še večje gnusobe boš videl.

7 Nato me je odpeljal k vhodu v dvor. Videl sem: glej, luknja je bila v zidu. 8 Potem mi je rekel: Sin človekov, prebij zid! In ko sem prebil zid, glej, je bil tam vhod. 9 Rekel mi je: Vstopi in poglej hude gnusobe, ki jih tu počenjajo! 10 Tako sem vstopil in videl: glej, vsakršna laznina in ogabne živali, vsi maliki Izraelove hiše so bili vklesani krog in krog po zidu. 11 Sedemdeset mož izmed starešin Izraelove hiše je stalo pred njimi, Šafánov sin Jaazanjá pa je stal v njihovi sredi. Vsak je imel svojo kadilnico v roki in vonj kadilnega oblaka se je dvigal. 12 Tedaj mi je rekel: Ali si videl, sin človekov, kaj počnejo starešine Izraelove hiše v temi, vsak v sobi svojega malika? Govorijo namreč: »Gospod nas ne vidi, Gospod je zapustil deželo.« 13 Potem mi je še rekel: Videl boš še večje gnusobe, ki jih počenjajo.

14 Nato me je peljal k vhodu vrat Gospodove hiše, ki so proti severu. Glej, tam so sedele ženske in objokovale Tamúza. 15 Rekel mi je: Si videl, sin človekov? Še večje gnusobe kakor te boš videl.

16 Tedaj me je peljal v notranji dvor Gospodove hiše. In glej, pri vhodu v Gospodov tempelj, med preddverjem in oltarjem, je bilo kakih petindvajset mož. S hrbtom so bili obrnjeni proti Gospodovemu templju in z obrazom proti vzhodu; kleče proti vzhodu so molili sonce. 17 Rekel mi je: Si videl, sin človekov? Mar je Judovi hiši premalo, da počenjajo gnusobe, ki jih tu počenjajo? Ali morajo deželo polniti z nasiljem in me vedno znova izzivati k jezi? Glej, vejico si dajejo pod nos. 18 Zato bom tudi jaz ravnal srdito z njimi. Moje oko se ne bo usmililo, ne bom prizanesel. Četudi mi z močnim glasom vpijejo na ušesa, jih ne bom poslušal.