|
Molitev in hvalnica
3
1 Molitev preroka Habakúka, po napevu žalostink.
2 Gospod, slišal sem, kar je slišati o tebi,
bojim se, o Gospod, tvojega delovanja.
Ožívi ga v bližnjih letih,
daj ga spoznati v bližnjih letih,
v jezi se spomni usmiljenja!
3 Bog prihaja iz Temána,
Sveti z gore Parán. Sela.
Njegovo veličastvo pokriva nebo,
in njegova hvala napolnjuje zemljo.
4 Svit postaja kakor svetloba,
iz njegove roke  Ali strani. mu izhajajo žarki, Db. rogovi.
tam je skrivališče njegove moči.
5 Pred njim hodi kuga, Gr. beseda; lat. smrt.
za njegovimi nogami izhaja kužna bolezen. Ali izhaja plamen.
6 Stopi in strese zemljo,
pogleda in splaši narode.
Rušijo se večne gore,
pogrezajo se starodavni hribi;
njegove poti so starodavne.
7 Videl sem v bridkosti kušánske Gr., lat. etiopske. šotore,
tresejo se zagrinjala midjánske dežele.
8 Mar se je na vodotoke razjezil Gospod,
se je proti vodotokom vnela tvoja jeza
ali proti morju tvoj srd,
da prihajaš na svojih konjih,
na svojih zmagovitih vozovih,
9 da do golega razgaljaš svoj lok,
izrekaš prisege rodovom? Ali napolnjuješ svoj tul s puščicami; hebr. nejasno. Sela.
Z vodotoki cepiš zemljo.
10 Zagledale so te gore in se tresejo,
prišel je hudourni naliv:
pravodovje Ali globočina, brezno. je dalo svoj glas,
vzdignilo je višino svojih iztokov. Db. rok.
11 Sonce in luna stojita v svojem bivališču,
pred svetlobo tvojih švigajočih puščic,
pred sijem tvoje svetle sulice.
12 V togoti stopaš po zemlji,
v jezi teptaš narode.
13 Prišel si v rešenje svojega ljudstva,
v rešenje svojega maziljenca.
Razbil si glavo krivičnikove hiše,
razgalil si trup do vratu. Hebr. nejasno. Sela.
14 Z njegovimi lastnimi kopji
si prebodel glave Ali poglavarja. njegovih bojevnikov;
prihrumeli so, da bi nas Db. me. razgnali,
njihovo veselje je na skrivnem požreti ubožca.
15 Pognal si v morje svoje konje,
v blato velikih voda.
16 Poslušam in telo mi trepeta,
ustnice mi glasno drgetajo;
trohnoba prihaja v moje kosti;
tresem se na svojem mestu.
Odpočiti se moram za dan stiske,
kateri bo prišel nad ljudstvo, ki nas napada.
17 Kajti smokva ne bo cvetela
in na trtah ne bo grozdja,
pridelek oljke bo odpovedal
in polja ne bodo dajala živeža,
drobnica bo izginila iz staj
in v hlevih ne bo živine.
18 Vendar se bom veselil v Gospodu,
se radoval v Bogu moje rešitve.
19 Gospod Bog je moja moč,
dela mi noge kakor košutam
in mi daje stopiti na moje višine.
(Zborovodju, na Db. na moja. godala.)
|
