Ezekíja se posvetuje z Izaijem
37
1 Ko je kralj Ezekíja to slišal, si je pretrgal oblačila, se ogrnil v raševino in šel v Gospodovo hišo.
2 Poslal je dvornega oskrbnika Eljakíma, pisarja Šebnája in starešine duhovnikov, ogrnjene v raševino, k Amócovemu sinu, preroku Izaiju.
3 Rekli so mu: »Tako govori Ezekíja: ›Dan stiske, kazni in sramote je ta dan! Otroci so prišli do poroda, ni pa moči, da bi se rodili.
4 Morda je Gospod, tvoj Bog, prisluhnil besedam Rabšakéja, ki ga je njegov gospodar, asirski kralj, poslal zasramovat živega Boga, in ga bo kaznoval za besede, ki jih je Gospod, tvoj Bog, slišal. Zato vzdigni molitev za ostanek, ki se še najde!‹«
5 Ko so služabniki kralja Ezekíja prišli k Izaiju,
6 jim je Izaija rekel: »Tako recite svojemu gospodarju: Tako govori Gospod: ›Ne boj se zaradi besed, ki si jih slišal in so me z njimi sramotili služabniki asirskega kralja!
7 Glej, dal mu bom duha, da bo slišal novico in se vrnil v svojo deželo, v njegovi deželi pa ga bom pustil pasti pod mečem.‹«
Sanheríbova ponovna grožnja
8 Rabšaké se je vrnil in našel asirskega kralja v boju z Libno. Slišal je namreč, da je bil odrinil iz Lahíša.
9 Ko pa je o etiopskem Ali nubijskem; db. kušíjskem. kralju Tirháku slišal praviti: »Glej, napotil se je, da bi se bojeval zoper tebe!« je poslal odposlance k Ezekíju in rekel:
10 »Tako povejte Judovemu kralju Ezekíju in recite: ›Naj te ne zavaja tvoj Bog, ki vanj zaupaš in praviš: Jeruzalem ne bo dan v roke asirskemu kralju.
11 Glej, sam si slišal, kaj so asirski kralji storili vsem deželam, da so jih z zakletvijo pokončali. In ti naj bi se rešil?
12 Mar so bogovi narodov rešili nje, ki so jih uničili moji očetje: prebivalce Gozána, Harána, Recefa in sinove Edena, ki so bili v Telasárju?
13 Kje je kralj Hamáta, kralj Arpáda, kralj mesta Sefarvájima, Hene in Avája?‹«
Ezekíja moli v templju
14 Ezekíja je vzel pisanje iz rok odposlancev in ga prebral. Nato je Ezekíja šel v Gospodovo hišo in ga razgrnil pred Gospodom.
15 Potem je Ezekíja molil pred Gospodom in rekel:
16 »Gospod nad vojskami, Izraelov Bog, ki prestoluješ med kerubi! Ti si Bog, ti edini vsem kraljestvom na zemlji, ti si naredil nebo in zemljo.
17 Napní, Gospod, uho in prisluhni! Odpri, Gospod, oči in poglej! Poslušaj besede, ki jih je poslal Sanheríb, da bi osramotil živega Boga!
18 Res so, Gospod, asirski kralji opustošili narode in njihove dežele,
19 njihove bogove pa pometali v ogenj. Saj to niso bogovi, temveč delo človeških rok, les in kamen, zato so jih mogli uničiti.
20 Zdaj torej, Gospod, naš Bog, nas vendar reši iz njegovih rok, da bodo vsa kraljestva na zemlji spoznala, da si ti, Gospod, edini Bog!«
Izaijev odgovor Ezekíju
21 Tedaj je Amócov sin Izaija poslal sporočilo Ezekíju in rekel: Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Ker si molil k meni glede asirskega kralja Sanheríba,
22 je to beseda, ki jo je Gospod govoril o njem:
Posmehuje se ti, zaničuje te
devica, hči sionska,
z glavo maje za teboj
hči jeruzalemska.
23 Koga si sramotil in žalil,
proti komu si povzdignil glas
in ošabno vzdignil oči?
Proti Svetemu Izraelovemu!
24 Po svojih odposlancih si sramotil Gospoda.
Rekel si: »S svojimi številnimi vozovi
sem se povzpel na višave gora,
na skrajna področja Libanona;
posekal njegove najvišje cedre,
njegove izbrane ciprese;
prišel sem do najbolj odmaknjenega prenočišča,
do njegovega najbolj gostega gozda.
25 Izkopaval sem vodnjake
in pil vodo,
s stopalom svojih nog sem posušil
vse egiptovske veletoke.«
26 Kaj nisi slišal:
iz daljave sem to pripravljal že zdavnaj,
od nekdanjih dni sem to oblikoval,
zdaj sem to privedel,
da zrušiš v kupe razvalin
utrjena mesta.
27 Zato so njihovi prebivalci onemogli,
prestrašili so se in osramotili,
postali so bilje na polju,
mlado zelišče,
trava po strehah, ki uvene,
preden se dvigne.
28 Poznam tvoj počitek,
tvoj odhod in tvoj prihod,
tvoje divjanje proti meni.
29 Ker divjaš proti meni
in se je tvoja prevzetnost vzpela do mojih ušes,
ti bom dal svoj obroček v nos,
svojo brzdo v usta,
in te odpeljal po poti,
po kateri si prišel.
Znamenje Božjega varstva
30 To naj ti bo v znamenje: letos jejte lanski presežek, drugo leto podrastek, tretje leto pa sejte in žanjite, zasajajte vinograde in jejte njihov sad.
31 Ubežniki Judove hiše, ki bodo preostali, bodo spet poganjali korenine navzdol in prinašali sad navzgor.
32 Kajti iz Jeruzalema bo vzniknil ostanek, ubežniki z gore Sion. Gorečnost Gospoda nad vojskami bo to storila.
33 Zato Gospod tako govori o asirskem kralju: »Ne bo prišel v to mesto in ne ustrelil tja puščice, ne bo se mu približal s ščitom, ne nasul nasipa proti njemu.
34 Po poti, po kateri je prišel, bo šel nazaj, v to mesto pa ne bo prišel, govori Gospod.
35 Branil bom to mesto, da ga rešim, zaradi sebe in zaradi Davida, svojega služabnika.«
Sanheríbov konec
36 Tedaj je prišel Gospodov angel in v asirskem taboru pobil sto petinosemdeset tisoč mož. Ko so zjutraj vstali, glej, so bili vsi trupla, mrliči.
37 Tedaj je asirski kralj Sanheríb odrinil, šel in se vrnil; ostal je v Ninivah.
38 Ko je molil v hiši svojega boga Nisróha, sta ga njegova sinova Adraméleh in Sarécer z mečem ubila. Ta dva sta se zatekla v deželo Ararát, njegov sin Asarhadón pa je postal kralj namesto njega.
|