|
Kdo je poklical Kira?
41
1 Umolknite pred menoj, otoki,
ljudstva naj okrepijo svojo moč.
Približajo naj se in govorijo,
skupaj pristopimo k pravdi!
2 Kdo je obudil tega z vzhoda,
ki ga kliče pravičnost, da stopa za njo,
da postavlja predenj narode
in mu podreja kralje,
spreminja vsak meč v prah,
vsak lok v razneseno strnje?
3 Podi jih in mirno hiti naprej,
s svojimi nogami ne hodi po stezi.
4 Kdo je to storil in naredil?
On, ki kliče rodove od začetka:
Jaz, Gospod, ki sem prvi
in sem pri poslednjih še isti.
5 Otoki so gledali in se prestrašili,
konci zemlje so se stresli,
približali so se in pristopili:
6 vsak pomaga svojemu sosedu
in pravi svojemu bratu: »Bodi srčen!«
7 Livar osrčuje zlatarja,
gladilec s kladivom kovača ob nakovalu.
O spoju pravi: »Dober je!«
in ga z žeblji utrjuje, da bi se ne majal.
Izrael je Gospodov služabnik
8 Ti pa, Izrael, moj služabnik,
Jakob, ki sem ga izvolil,
potomec Abrahama, mojega prijatelja,
9 ki sem te vzel s koncev zemlje,
te poklical iz njenih skrajnih kotov
in ti rekel: »Ti si moj služabnik,
izvolil sem te in te nisem zavrgel.«
10 Ne boj se, saj sem s teboj,
nikar se plaho ne oziraj,
saj sem jaz tvoj Bog.
Okrepil te bom in ti pomagal,
podpiral te bom z desnico svoje pravičnosti.
11 Glej, sramovali se bodo in zardevali
vsi, ki so razdraženi proti tebi,
postali bodo kakor nič in bodo propadli,
tisti, ki se pravdajo s teboj.
12 Iskal jih boš, pa jih ne boš našel,
tistih, ki se prepirajo s teboj.
Postali bodo kakor nič in kot praznina,
tisti, ki se spopadajo s teboj.
13 Kajti jaz sem Gospod, tvoj Bog,
ki te držim za desnico
in ti pravim: »Ne boj se,
jaz ti bom pomagal.«
14 Ne boj se, o Jakob, črviček,
krdelce Izraelovo,
jaz ti bom pomagal, govori Gospod,
Sveti Izraelov je tvoj odkupitelj.
15 Glej, naredil te bom za mlatilne sani,
nove, z mnogimi zobmi.
Mlatil boš gore in jih drobil,
griče boš naredil kakor pleve.
16 Véjal jih boš in odnesel jih bo veter,
vihar jih bo razpršil.
Ti pa se boš veselil v Gospodu,
se hvalil s Svetim Izraelovim.
17 Revni in ubogi iščejo vodo,
pa je ni,
njihov jezik se suši od žeje.
Jaz, Gospod, jih bom uslišal,
jaz, Izraelov Bog, jih ne bom zapustil.
18 Na golih gričih bom odprl reke
in studence sredi dolin,
puščavo bom spremenil v jezero vodá,
suho deželo v vrelce vodá.
19 V puščavo bom zasadil cedro,
akacijo, mirto in oljko,
v pustinjo bom postavil cipreso,
brest in jelko skupaj,
20 da bodo videli in spoznali,
opazili in hkrati doumeli,
da je to naredila Gospodova roka,
da je to ustvaril Sveti Izraelov.
Bog izziva malike
21 Predstavite svojo pravdo, govori Gospod,
prinesite svoje dokaze, govori Jakobov kralj.
22 Naj pristopijo in nam oznanijo
reči, ki se bodo pripetile.
Prejšnje reči, katere so, oznanite,
da si bomo vzeli k srcu
in spoznali njihovo izpolnitev,
ali dajte nam slišati prihodnje reči.
23 Oznanite reči, ki pridejo nazadnje,
pa bomo spoznali, da ste vi bogovi.
Da, storite kaj dobrega ali slabega,
pa se bomo čudili in gledali hkrati.
24 Glejte, vi ste nič
in vaše delo je ničevo,
gnusoba je, kdor vas izbere.
25 Obudil sem ga s severa in je prišel,
od sončnega vzhoda bo klical moje ime.
Kneze bo mendral kakor ilovico,
kakor lončar tepta glino.
26 Kdo je to oznanil od začetka, da bi vedeli,
in vnaprej, da bi rekli: »Prav je.«
Nihče ni oznanil, nihče ni dal slišati,
nihče ni slišal vaših besed.
27 Prvi oznanjam Sionu: »Glej, tu so!«
in dajem Jeruzalemu glasnika veselja.
28 Gledam naokrog, pa ni nikogar,
med njimi ni svetovalca,
ki bi ga mogel vprašati in bi mi vrnil besedo.
29 Glejte, vsi ti so nič,
ničeva so vsa njihova dela,
njihove ulite podobe so veter in zmeda.
|
